7. 4. 2003

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 18. marca 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 421/2001 z dne 4. 10. 2001 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 547/2001-3 z dne 17. 4. 2001 in s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru št. I P 180/98 z dne 1. 12. 2000 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za obnovo postopka, v katerem je bilo ustavnemu pritožniku naloženo plačilo preživnine za polnoletnega sina. Navedlo je, da so dejstva (rojstvo sinove hčere, sinovo služenje vojaškega roka) nastopila po koncu pritožbenega postopka, zato v skladu z 9. točko 421. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list, SFRJ, št. 4/77 in nasl. - v nadaljevanju ZPP77) niso razlog za obnovo postopka. Dokaz, da sin v študijskem letu 1998/99 ni opravil nobenega izpita, pa je po oceni sodišča prve stopnje predlagan po preteku subjektivnega roka 30 dni (prvi odstavek 423. člen ZPP77) in zato prepozen.

Pritožba in revizija ustavnega pritožnika sta bili zavrnjeni.

Ustavni pritožnik navaja, da je le s težavami prišel do potrdila, da sin ne študira. Sodiščem očita, da bi morala to vedeti in pri odločanju upoštevati. Meni, da bi morala sodišča [institut obnove upoštevati in spoštovati, če že obstaja[, ne pa da ga [podučujejo, kaj naj bi storil in katero varianto naj bi ubral[. Sodišča naj ne bi imela niti malo posluha za njegova stališča in navedbe o tem, da je njegov sin obogaten. S tem, ko naj bi sodišča sinu [dajala potuho[ in mu omogočala, da se izmika nadzoru, naj bi pritožniku kršila načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), načelo enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravice in dolžnosti staršev (54. člen Ustave), pravice otrok (56. člen Ustave) in 57. člen Ustave o izobrazbi in šolanju.

B.

Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanimi sklepi kršena katera od človekovih pravic. Pritožnik v ustavni pritožbi v bistvu izpodbija uporabo materialnega prava v odločitvah sodišča.

V tem okviru lahko Ustavno sodišče presoja, ali ni morda odločitev tako očitno napačna ali brez razumne pravne utemeljitve, da jo je mogoče označiti za arbitrarno, kar bi predstavljalo kršitev 22. člena Ustave. Tega izpodbijanim sklepom, ki razumno in obširno utemeljijo, zakaj navedena dejstva ne morejo predstavljati razloga za obnovo postopka, ni mogoče očitati. Zgolj nezadovoljstvo z odločitvijo sodišč in subjektivni občutek krivice pa za ugotovitev, da so bile kršene človekove pravice, ne zadošča.

Kolikor se navedbe pritožnika o kršitvah pravic nanašajo na postopek pred obnovo postopka, Ustavno sodišče pojasnjuje, da so predmet te ustavne pritožbe samo sklepi o zavrnitvi predloga za obnovo postopka. Zato se Ustavno sodišče v očitke, ki se nanašajo na kršitev načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) ter s tem pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravice in dolžnosti staršev (54. člen Ustave), pravice otrok (56. člen Ustave) ter na kršitev 57. člen Ustave o izobrazbi in šolanju in ki naj bi bile storjene z meritorno odločbo, ne more spuščati.

Pritožnik Vrhovnemu sodišču kršitev teh pravic očita tudi zato, ker ga je opozorilo na možnost nove tožbe po 79. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 15/76 in nasl. - ZZZDR). Ta očitek ni utemeljen, saj s tem opozorilom pritožniku že po naravi stvari ni mogla biti kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina.

Ker z izpodbijanimi sklepi očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: namestnik predsednice senata Jože Tratnik ter člana Lojze Janko in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodnici mag. Mariji Krisper Kramberger, ki je bila v zadevi izločena. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Namestnik predsednice senata

Jože Tratnik