Jedro

Nove stavbe naj bodo projektirane tudi v skladu z obstoječo silhueto naselij, z značilnimi arhitekturnimi in drugimi urbanističnimi kakovostmi naselij. Projektirana stavba takšno skladnost naselja ohranja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Stroškovni zahtevek tožeče stranke se zavrne.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Upravna enota Kranj (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem A. A. (v nadaljevanju stranka z interesom, tudi investitorica) dovolila novogradnjo stanovanjskega dvojčka, po enotni klasifikaciji vrst objektov 11100, ki je manj zahteven objekt, na zemljišču parc. št. 311/4 k.o. ..., s tam navedenimi lokacijskimi podatki po tam navedenem projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in ob tam navedenih soglasjih. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je investitorica 7. 11. 2016 vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjskega dvojčka na zemljišču parc. št. 311/4 k.o. ... Upravni organ ji je dne 30. 10. 2017 izdal gradbeno dovoljenje. Na podlagi pritožbe tožnice pa je Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju drugostopenjski organ) v pritožbenem postopku z odločbo z dne 5. 2. 2018 gradbeno dovoljenje odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek. V ponovnem postopku je prvostopenjski organ 23. 5. 2018 izvedel ustno obravnavo, na kateri je razjasnjeval ugovore tožnice in v nadaljevanju še v pisnem kontradiktornem postopku. Ugovore tožnice je zavrnil kot neutemeljene in izdal gradbeno dovoljenje za novogradnjo stanovanjskega dvojčka.

2. Drugostopenjski organ je z odločbo z dne 24. 10. 2018 zavrnil pritožbo tožnice zoper izdano gradbeno dovoljenje. Presodil je, da so pritožbene navedbe neutemeljene ter je pritrdil odločitvi in razlogovanju prvostopenjskega organa.

**Povzetek bistvenih navedb v upravnem sporu**

3. V tožbi tožnica meni, da gre v tem primeru za dve ločeni samostojni enostanovanjski stavbi, in ne dvojčka skladno s predpisi, ter da investitorica le navidezno stika dve samostojni stavbi z namenom, da bi zadostila predpisom, ker slednji po veljavni zakonodaji ne moreta biti zgrajeni na eni parceli. Meni tudi, da odmiki od parcelne meje parcele št. ... k.o. ... niso ustrezni, ker ne znašajo 4,5 metra, temveč manj, za manjši odmik pa tožnica ni dala soglasja. Tožnica se ne strinja, da škarpa na severni strani ni potrebna, kot zatrjuje projektant. Navaja še, da se toženka v svoji odločbi ni opredelila do njenih navedb glede tlorisnih gabaritov, ki niso v skladu z občinskim prostorskim načrtom. Sodišču predlaga, naj izvede dokaze z vpogledom v izpodbijano gradbeno dovoljenje ter drugostopenjsko odločbo v zadevi ter v celotni upravni spis, zasliši pa naj tudi investitorico in projektanta investitorice ter postavi izvedenca gradbene stroke. Sodišču predlaga, naj po izvedbi predlaganih dokazov izpodbijano gradbeno dovoljenje odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, posredovala pa je sodišču upravni spis v zadevi.

5. Investitorica (stranka z interesom) pa v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne. Navaja, da je iz projektne dokumentacije razvidno, da se lokacija gradnje stanovanjskega dvojčka nahaja na območju urejanja OPN Preddvor, v EUP PR 10, s podrobnejšo namensko rabo SS (stanovanjske površine), kjer je skladno z 51. členom OPN dovoljena gradnja novih stanovanjskih stavb z bivanjem do dveh stanovanj na stavbo. Stanovanjski dvojček ustreza definiciji dvojčka v Urbanističnem terminološkem slovarju Urbanističnega inštituta Republike Slovenije, Ljubljana 2015. Skladno z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uredba/2011) je namreč zadevni dvojček enostanovanjska stavba, v kateri se bo nahajalo po eno stanovanje, kjer bo imelo vsako stanovanje svojo streho in lasten vhod iz pritličja. Kot izhaja iz predloženega projekta, bosta obe stanovanjski enoti zgrajeni osno simetrično, enakih tlorisnih dimenzij, z enako oblikovanimi strešnimi in drugimi arhitekturnimi elementi (balkoni, fasade). Po mnenju investitorice predmetni objekt izpolnjuje vse zahteve za klasifikacijo stavbe kot dvojčka. OPN Preddvor pa tudi nikjer ne določa, da bi se dvojček moral graditi na ločenih parcelah. Investitorica se ne strinja, da odmiki objekta od parcelne meje parcele št. ... k.o. ... ne bi bili v skladu s predpisi. Prav tako zavrača kot neutemeljen tožbeni ugovor glede tlorisnih gabaritov. Stranka z interesom je predlagala tudi, naj se v dokazne namene vpogleda v projektno dokumentacijo.

**Odločanje po sodnici posameznici**

6. Sodišče je 8. 9. 2020 sprejelo sklep, da v zadevi odloča po sodnici posameznici, in sicer iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Stranke postopka sestavi sodišča niso ugovarjale niti pisno pred glavno obravnavo, niti na narokih za glavno obravnavo.

**Dokazni sklep**

7. Dokazni postopek je sodišče izvajalo na narokih 8. 10. 2020, 23. 4. 2021 (z ogledom na kraju samem, ob udeležbi izvedenca) in 10. 6. 2021. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v listine: izpodbijano prvostopenjsko odločbo (A4), drugostopenjsko odločbo v zadevi (A3), pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo (C7), projektno dokumentacijo (C5 - analiza osončenja), zaslišalo je pričo B. B. – projektantko, postavilo je izvedenca gradbene stroke, opravilo ogled z izvedencem gradbene stroke, vpogledalo v pisno izvedensko mnenje z dne 26. 4. 2021 (l. št. 76 - 84) ter preostali sodni spis.

8. Zavrnilo pa je sodišče dokazni predlog tožnice za zaslišanje investitorice A. A., ker dokaz glede na substanciranost predloga ni bil potreben. Zavrnilo je tudi vpogled v Odlok o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana (A6), priročnik Tipologija stavb (A7) ter sodbo I U 916/2012 z dne 11. 10. 2012 (A8), ker je tožnica navedene dokaze brez opravičila predlagala prepozno, šele na tretjem naroku za glavno obravnavo, vse pa v zvezi z vprašanji, ki so bila zastavljena izvedencu, čeprav je sodišče strankam dalo možnost, da podajo pripombe na izvedensko mnenje, v roku enega meseca (tožnici je bil dopis z vabilom k podaji pripomb vročen 30. 4. 2021, rok za podajo pripomb pa se je iztekel 31. 5. 2021, ko je pisne pripombe v pripravljalni vlogi tudi podala).

**O izvedbi dokaza z izvedencem (in ogledom)**

9. Sodišče je v skladu z dokaznim sklepom na naroku 8. 10. 2020 izdalo sklep I U 2488/2018-43 z dne 2. 3. 2021, s katerim je za izvedenca v tem upravnem sporu določilo prof. dr. C. C., sodnega izvedenca za strokovno področje urbanizem in varstvo okolja, potem ko je tožnica po sklepu I U 2488/2018-31 z dne 8. 12. 2020 plačala predujem za izvedbo dokaza z izvedencem.

10. Pred izdajo sklepa I U 2488/2018-43 z dne 2. 3. 2021 je bila strankam dana možnost, da se o tem, koga bo sodišče vzelo za izvedenca, izjavijo (l. št. 40 - 42). Nobena od strank ne v določenem roku ne kdaj kasneje v postopku ni ugovarjala postavitvi prof. dr. C. C. za sodnega izvedenca v tem upravnem sporu.

11. Sodišče je sprejelo sklep, da se izvede dokaz z izvedencem, ker je presodilo, da je za razjasnitev spornih dejstev potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (243. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

12. Sodišče je v sklepu I U 2488/2018-43 določilo izvedencu naslednje naloge: da vpogleda listine oziroma preuči sodni spis tega sodišča pod opr. št. 2488/2018, skupaj z upravnim spisom v tej zadevi ter si na sedežu Občine ... ogleda relevantne občinske prostorske akte, vključno z grafičnim delom, in opravi ogled zemljišča s parc. št. 311/4 k. o. ..., ter nato v skladu s pravili stroke, upoštevajoč vse okoliščine primera, poda pisno izvedensko mnenje o tem: * ali je po projektu odmik objekta od sosednje parcele tožnice - glede na balkon oziroma ložo na severni strani - ustrezen (šesti odstavek 44. člena Odloka o OPN Občine Preddvor); * ali bi bilo glede na geomorfologijo terena na severni strani objekta treba predvideti škarpo, in ali bi odmiki v tem primeru še ustrezali; * ali bi projektirana gradnja povzročala senčenje z južne strani; * ali je projektirana gradnja stanovanjskega dvojčka v skladu z OPN Občine Preddvor, upoštevajoč značilnosti zemljiške parcele; * kakšne so z vidika stroke zahteve, da objekt šteje za dvojček in ali so te zahteve pri projektiranem objektu spoštovane; * ali je pri projektiranem objektu tlorisni gabarit v skladu z OPN (57. člen, 5.1.3. OPN Občine Preddvor) ter odgovori tudi na morebitna druga vprašanja, ki se mu bodo postavila pri njegovem izvedenskem delu, odgovori pa bi pripomogli k razjasnitvi predmetne zadeve.

**K I. točki izreka**

13. Tožba ni utemeljena.

14. V obravnavani zadevi je sporno gradbeno dovoljenje, izdano investitorici za novogradnjo stanovanjskega dvojčka na zemljišču s parc. št. 311/4 k.o. ... Organa razlogujeta, da je pogoj 1. točke prve alineje 66. člena ZGO-1 za izdajo gradbenega dovoljenja, da je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom, v konkretnem primeru Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Preddvor (v nadaljevanju OPN Preddvor), izpolnjen. Tožnica pa nasprotno meni: (1) da gre pri načrtovani novogradnji za dve ločeni samostojni stanovanjski stavbi, zaradi česar velikost parcele ne ustreza velikosti parcele, predpisani v prostorskem aktu; (2) da projektirana gradnja ni v skladu z OPN Preddvor, ker ne upošteva značilnosti parcele (tretji odstavek 72. člena OPN); (3) da tlorisni gabariti niso v skladu z OPN (57. člen, 5.1.3.); (4) da so v nasprotju z OPN odmiki od parcelne meje, glede na to, da gre za pri stavbi za lože in ne balkone (šesti odstavek 44. člena OPN); (5) da bi bila na severni strani načrtovanega objekta potrebna škarpa, v tem primeru pa bi odmiki ne ustrezali predpisanim; (6) da bi novogradnja povzročala tožničini nepremičnini senčenje z južne strani.

_(1) O ugovoru, da gre pri načrtovani gradnji za dve ločeni samostojni stanovanjski stavbi in da zato velikost zemljiške parcele ne ustreza v OPN predpisani velikosti parcele_

15. O vprašanju, kakšne so z vidika stroke zahteve, da objekt šteje za stanovanjski dvojček in ali so te zahteve pri projektiranem objektu spoštovane, je podal svoje mnenje v postopku določeni izvedenec. V izvedenskem mnenju z dne 26. 4. 2021 (l. št. 76 - 84) je navedel, da je dvojček po strokovni definiciji „2 osno simetrični hiši, ki se stikata na eni strani tako, da tvorita enotno stavbno telo“ 1 ter da tako opredeljuje dvojček tudi druga domača in tuja strokovna literatura, ki opredelitev dopolnjuje z določili, da ima dvojček 2 ločena vhoda in 2 ločeni funkcionalni površini vrta. Navedel je, da nobena strokovna definicija dvojčka ne določa, s katerim delom stavbe naj se oba dela stikata in je torej skupni in hkrati požarni zid lahko tudi zid med garažama. Zaključil je, da ima projektirana stavba vse značilnosti dvojčka oziroma so urbanistične ter arhitektonske zahteve za dvojček spoštovane.

16. Mnenju izvedenca je tožnica nasprotovala v pripravljalni vlogi z dne 31. 5. 2021 (l. št. 104 - 107) z navedbami, da projektirani objekt ni dvojček, da gre za „kvazi dvojček“, ki ga tvori neustrezno gradbeno telo, saj se stanovanjski stavbi stikata s steno garaže, ki sprva sploh ni bila zarisana, ampak šele v popravku projekta ter da „ta stik ne opredeljuje pojma dvojček“. Navaja, da je skupna stena garaž postavljena zgolj zaradi prostorske stiske, da bi ustrezala zahtevam OPN Preddvor, v resnici pa gre za obid zakona. S projektirano gradnjo se po njenem mnenju tudi ruši urbanistično ravnovesje obstoječih hiš, tožnici pa bi bila povzročena slabša kakovost bivanja in življenja. Izvedencu očita, da se le na splošno sklicuje na domačo in tujo literaturo, brez navedbe konkretnih virov, ter da pri izdelavi izvedenskega mnenja ni ugotovil in upošteval, da je bila prvotna želja investitorice graditi dve stanovanjski enoti, pa je bila nato s strani prvostopenjskega organa seznanjena, da vsaka stavba potrebuje 400,00 m2 zemljiške parcele na zazidljivem zemljišču, česar v obravnavanem primeru ni mogoče zagotoviti.

17. Na pripombe tožnice je izvedenec odgovarjal na naroku 10. 6. 2021. Povedal je, da se je v izvedenskem mnenju opredeljeval do projekta, ki je predmet zadeve in se ni spuščal v historiat in trženje gradnje. Dalje je povedal, da je s seboj prinesel več gradiv, med drugim Priročnik MOP iz leta 2019, Tipologija stavb, v katerem je na strani 16 dvojček opredeljen tako, kot je navedel v izvedenskem mnenju, dalje priročnik avtorja Neuferta, Projektni elementi, v katerem so tudi grafični primeri dvojčkov, in njegov (prof. dr. C. C.) univerzitetni učbenik, ki je še aktualno študijsko gradivo, in v katerem so tudi opredeljeni primeri dvojčkov. Izvedenec je zaključil, da bistvo dvojčka ni v tem, kakšni prostori so ob skupni steni, pač pa v tem, da je parcela oziroma sta parceli bolj racionalno izkoriščeni, ker so se prebivalci odrekli delu parcele, ki bi bil sicer ob zunanji steni.

18. Sodišče sodi, da je izvedenec prepričljivo ter strokovno argumentirano odgovoril na zastavljeno vprašanje, in sicer da projektirana gradnja glede na strokovne definicije v strokovni literaturi, na katero se je skliceval izrecno in na splošno, ima vse značilnosti dvojčka, da so urbanistične in arhitektonske zahteve za dvojček spoštovane, ob čemer nobena strokovna definicija dvojčka ne določa, s katerim delom stavbe naj se oba dela stikata, in sta zato lahko to tudi garaži, kot obravnavanem primeru. Sodišče v celoti sprejema tudi izvedenčevo presojo, da historiat projektne dokumentacije za presojo, ali projektirana gradnja po pravilih stroke šteje za stanovanjski dvojček, ni pomemben.

19. Ob presoji, da gre pri projektirani gradnji po strokovnih kriterijih za stanovanjski dvojček, ter ob upoštevanju, da OPN Preddvor ne vsebuje opredelitve pojma „stanovanjski dvojček“, je z gotovostjo mogoče pritrditi zaključku organov, ki mu pritrjuje tudi izvedensko mnenje, da projektirana gradnja ustreza tudi glede na zazidanost parcele. Izvedenec v izvedenskem mnenju ugotavlja, da je zazidana površina projektirane stavbe 725 m2 (kar s strani tožnice ni prerekano) oziroma nad 350 m2 na vsako enoto dvojčka, ob tem ko je predpisani minimum 250 m2 (tretji odstavek 72. člena OPN Preddvor). Zahteva po površini minimalno 400 m2, na katero se sklicuje tožnica, pa velja za prostostoječe eno- in dvostanovanjske stavbe, in ne za stanovanjske dvojčke (tretji odstavek 72. člena OPN Preddvor).

_(2) O ugovoru, da projektirana gradnja ni v skladu z OPN Preddvor _za_radi neupoštevanja značilnosti parcele_

20. Izvedenec se je opredelil tudi do vprašanja, ali je projektirana gradnja stanovanjskega dvojčka v skladu z OPN Preddvor, upoštevajoč značilnosti parcele. Navedel je, da je v morfološki enoti PR 10 določena raba SS, to so stanovanjske površine, ki so namenjene gradnji stanovanjskih stavb z bivanjem do dveh stanovanj na stavbo (50. in 51. člen OPN Preddvor). Faktor izkoriščenosti parcele projektirane stavbe je 0,31, po OPN Preddvor pa je za predmetno morfološko enoto predpisan največ 0,35. V 57. členu, 5.1.3 OPN Preddvor je dovoljen višinski gabarit do (K)+P+1+M ali max 6,9 nad koto urejenega terena; po projektu pa je višina kapi 5,85 m na zahodnem delu stavbe in 5,25 m na vzhodnem delu stavbe. Po 57. členu, 5.1.3. je dovoljen naklon strehe 35 do 45 stopinj, po projektu je 35 stopinj. Določbam OPN Preddvor ustreza tudi tlorisni gabarit (o tej presoji izvedenca se sodišče opredeljuje posebej v nadaljevanju).

21. Tožnica v pripravljalni vlogi v predhodni točki navedenim ugotovitvam in presoji izvedenca nasprotuje, pri čemer svoje ugovore temelji na zatrjevanju, da bi bilo potrebno upoštevati, da gre za dve ločeni stavbi in ne za eno. V tem pa ji sodišče ne sledi, kakor je presodilo že v predhodnih točkah obrazložitve te sodbe. Sodišče zato ugotovitve in presojo izvedenca iz 20. točke obrazložitve v celoti sprejema.

22. Na vprašanje tožnice na naroku 10. 6. 2021, kako je lahko spoštovan predpisani višinski gabarit za obe stanovanjski enoti, glede na neraven teren, je izvedenec obrazložil, da OPN Preddvor v 57. členu, 5.1.3, določa, da je tloris lahko sestavljen, da pa višina kapa ne sme presegati 6,9 m nad koto urejenega terena, kar je v projektu, kot že ugotovljeno v pisnem izvedenskem mnenju, spoštovano, pri čemer je poudaril, da ima vsak od delov dvojčka višinski gabarit, ki sledi terenu, in da kot urbanist dodaja, da je ena od prednosti dvojčka, da se lahko vsak del dvojčka prilagaja terenu ter da je s tem omogočena gradnja na bolj strmem terenu. Na dodatno vprašanje tožnice je izvedenec še pojasnil, da je bistveno, da je izpolnjen pogoj OPN o dovoljenem višinskem gabaritu za vsak posamezen del dvojčka ter da imata dvojčka enako etažnost. Ugotovitvam in strokovni presoji izvedenca sodišče v celoti sledi, saj tožnica s svojim navedbami ni omajala verodostojnosti pisnega mnenja in dodatnih utemeljitev.

_(3) O ugovoru, da tlorisni gabariti niso v skladu z OPN Preddvor_

23. Izvedenec je v pisnem izvedenskem mnenju podal svojo presojo, da so tlorisni gabariti skladni z določbami OPN Preddvor. Ugotovil je, da so gabariti projektirane stavbe 7,7 m x 30 m z nagibom strešine 35 stopinj, razmerje stranic je 1 : 4, ob tem ko je za stanovanjske dvojčke predpisano „vsaj 1 : 2 „ (57. člen, 5.1.3 OPN Preddvor). Tožnica v pripravljalni vlogi mnenju ugovarja, pri čemer ugovor temelji na svoji trditvi, da gre pri projektirani novogradnji za dve ločeni stavbi in ne eno, česar pa sodišče, kot že navedeno, ne sprejema, zato kot neutemeljen zavrača tožničin ugovor, da je nepravilna ugotovitev o tem, da so tlorisni gabariti skladni z OPN.

24. Kolikor pa je tožnica v pripravljalni vlogi navajala še, da je tloris v nadstropju novogradnje večji zaradi predvidenih lož, pa ob tem ni niti zatrjevala niti izkazala, da bi s tem, če bi tudi šlo za lože, ne bila spoštovana določba 57. člena, točke 5.1.3 OPN Preddvor, o predpisanem razmerju stranic za stanovanjske dvojčke vsaj 1 : 2. Tako da je tudi v navedenem smislu ugovor neskladnosti tlorisnih gabaritov z OPN Preddvor neutemeljen. Ne glede na navedeno sodišče še dodaja, da so trditve tožnice o obstoju lož neizkazane.

_(4) O ugovoru, da so v nasprotju z OPN odmiki od parcelne meje (lože)_

25. Izvedenec je v pisnem izvedenskem mnenju presodil, da je odmik objekta od sosednje parcele v lasti tožnice parc. št. 313/2 k.o. ... glede na projektiran balkon ustrezen. Na severni strani projektiranega objekta sta namreč načrtovana dva balkona, ki segata 1 m iz fasade proti severu. Širina balkona in vrsta ograje, ki je načrtovana kot kovinska - transparentna (lista 5 - prečni prerez - in 9 - severna fasada - PGD), dokazujeta, da gre za balkona in ne za ložo in se zato gabariti in s tem odmiki od sosednje parcele merijo od fasade.

26. Tožnica v pripravljalni vlogi vztraja, da gre za ložo, ker gre za prostore, zaprte do polne višine in pokrite, zaradi česar ne ustrezajo definiciji balkona ter ne sodijo med izjeme iz šestega odstavka 44. člena OPN Preddvor pri računanju odmikov. Posledično odmik od parcelne meje parc. št. 313/2 k.o. ... po njenem mnenju ni ustrezen, saj ne znaša 4,5 m, kot je prikazano in merjeno v načrtih od fasade pritličja objekta, temveč le 3,5 m od lože in 3 m od vhoda v enoto, soglasje za odmik, manjši od 4 m, pa ni pridobljeno; zato gre po mnenju tožnice za neskladnost odmikov z OPN Preddvor.

27. Na naroku 10. 6. 2021 je izvedenec v celoti potrdil svojo strokovno presojo, podano v pisnem izvedenskem mnenju, da gre po projektu nedvomno za balkon s širino 1 m, s transparentno predvideno kovinsko ograjo in ne gre za obzidan del stavbe in se zato odmik računa od objekta.

28. Navedeni strokovni presoji izvedenca sodišče v celoti sledi, saj tožnica njene verodostojnosti z golim nasprotnim zatrjevanjem ni uspela omajati. Zato sodišče zavrača njen ugovor, da odmik od sosednje parc. št. 313/2 ne ustreza zahtevam OPN Preddvor, kajti odmik se računa ob objekta, saj se balkoni, ki od ravnine fasade ne segajo več kot 1 m, ne upoštevajo.

_(5) O ugovoru, da bi bilo na severni strani potrebno projektirati škarpo, zaradi česar nato ne bi ustrezali odmiki od parcelne meje_

29. Izvedenec je v pisnem izvedenskem mnenju navedel, da škarpa ni potrebna. Po projektu (namreč) vozna pot do garaž in parkirišča na severni strani projektiranega objekta sledi nagibu terena oziroma morebitne višinske razlike premošča robnik vozne poti. Geološka sestava tal je po ugotovitvah izvedenca apnenčast litološki substrat, razpokano apnenčasto skalovje, ki pa je geomehansko stabilno, o čemer priča tudi odkop terena v neposredni bližini2. Glede načrtovane škarpe ob vhodu v vzhodni del stavbe pa je izvedenec navedel, da glede na dimenzije opornega zidu ni potreben večji odmik načrtovane stavbe od sosednje parcelne meje parc. št. 313/2, saj je minimalna razdalja za tovrstne gradnje 1,5 m (58. člen OPN Preddvor).

30. V pripravljalni vlogi je tožnica presoji izvedenca ugovarjala in vztrajala pri mnenju, da bo za gradnjo dovozne poti na severni strani objekta potrebno umestiti škarpo kot oporni zid do tožničine parcele ter „zaradi zagotovitve ustrezne kote dovozne poti zaradi višinske razlike“.

31. Izvedenec je na naroku vztrajal pri strokovni presoji v pisnem izvedenskem mnenju in dodal, da ker dovozna pot severno od dvojčka sledi raščenemu terenu in ker se tudi na svojem vzhodnem delu ob zaključku parkirnega mesta teren prične bolj strmo dvigovati, ni potrebe po projektiranju škarpe.

32. Strokovno presojo izvedenca sodišče v celoti sprejema. Tožnica svojih trditev ni strokovno podprla oziroma kakorkoli izkazala. Zato tudi ni vzbudila nikakršnega dvoma v verodostojnost izvedenčeve strokovne presoje. Glede na to sodišče zavrača kot neutemeljen tožničin ugovor, da bi bilo potrebno projektirati škarpo, s čemer pa bi odmiki od parcelne meje ne bi več zadoščali določbam OPN Preddvor.

_(6) O ugovoru, da bi novogradnja povzročala tožničini nepremičnini senčenje na južni strani_

33. Izvedenec je v izvedenskem mnenju podal strokovno presojo, da projektirani objekt ne bi povzročal senčenja na objektu tožnice v meri, ki bi presegala normative. V utemeljitev je navedel, da je odmik projektirane gradnje na parc. št. 311/4 k.o. ... od jugovzhodnega dela obstoječe stavbe tožnice vsaj 9,08 m (najmanjši odmik) oziroma je od vzhodnega dela projektirane stavbe vsaj 9,92 m, kar omogoča vpadni kot sončnih žarkov 45 stopinj od venca projektirane stavbe do pritličja fasade obstoječe stavbe tožnice, kar je v skladu s predpisi za zadevni čas in datum meritev. Zadostno osončenje omogoča 4,5 m odmik severne fasade projektirane stavbe od južne meje parcele tožnice. Obe ugotovitvi dokazuje PGD list 9 in prečna prereza A1-A1 in B1-B1. Projektirana stavba ima višinski gabarit (K) + P + 1 in nagib strešine 35 stopinj, kar omogoča zadostno osončenje južne fasade stavbe tožnice oziroma vržena senca projektirane stavbe ne bi povzročala senčenja, ki bi presegalo normative. Pri tem pa izvedenec kot pomembno izpostavlja, da na južni fasadi stavbe tožnice ni oken bivalnih prostorov (ob katerih bi se v višini parapeta ob oknih merilo osončenje oziroma komplementarno temu - senčenje), pač pa okno stopnišča, kletno okno garaže in vhod v stavbo. Tudi senčenje južnega dela parcele tožnice je znotraj dopustnega; na tem delu se nahaja pešpot do vhoda v stavbo in travnat pas, poraščen z večjimi okrasnimi grmi oziroma manjšim drevjem ipd., skratka ne gre za vrt, namenjen rekreaciji, počitku igri ali vrni pridelavi. Še zahodneje na parceli tožnice je urejen dovoz za motorno vozilo s klančino v garažo. Vzhodni del parcele tožnice pa je namenjen rekreaciji, počitku, igri ipd.. Tudi na ta del vrta projektirana zgradba zaradi vržene sence ne bi bistveno vplivala, saj gre za senčni del parcele zaradi drevja v neposredni bližini in lege pod gozdnatim hribom, ki onemogoča direktno obsevanje v dopoldanskem času, poletno obsevanje v popoldanskih urah pa ne bi bilo moteno. Ob južni fasadi tožnice pa na njeni parceli raste velik in visok zimzelen grm, ki meče senco na velik del južne fasade. Izvedenec zaključuje, da so vsi bivalni prostori in balkona na stavbi tožnice obrnjeni na zahod, in zahodna fasada stavbe tožnice zaradi projektirane nove stavbe ne bi bila osenčena. Izjema je vržena senca na skrajnem južnem delu nižje ležečega balkona v visokem pritličju v mesecih in časih dneva, ko je sonce najniže (pozno popoldne pozimi), kar pa je še v celoti znotraj normativov.

34. V pripravljalni vlogi se tožnica z ugotovitvami in strokovno presojo izvedenca ni strinjala ter je vztrajala, da bo projektirani objekt povzročal senčenje izven normativov, to tudi na vrtni terasi na vzhodnem delu njene parcele.

35. Na navedbe tožnice je odgovoril izvedenec na naroku 10. 6. 2021, in sicer da je sestavni del projekta tudi Študija osončenja, izdelana s programsko opremo za izračun osončenja, ki je uporabljana v Sloveniji in tujini, pri čemer se osončenje meri za bivalne prostore (dnevne sobe, igralnice, jedilni kot), ne pa za stranske prostore. V zvezi z osončenjem vrtne terase, ki je vzhodno ob stavbi, izvedenec navaja, da se normativi za zunanje prostore ne uporabljajo. Poleg tega je ta del vrta senčna terasa, katere osončenje omejuje strm breg hriba in velike smreke „tik na parcelni meji“; sončni del vrta je zahodno ob stavbi, ki ga nameravani objekt ne omejuje oziroma nima vpliva na osončenje.

36. Sodišče izvedenskemu poročilu in mnenju ter dodatnim pojasnilom izvedenca v celoti sledi, saj je izdelano natančno in strokovno argumentirano ter tožnica z golim nasprotovanjem, strokovno nepodprtim, dvoma v njegovo verodostojnost ni vzbudila. Zato sodišče zaključuje, da je njen ugovor, da bi projektirana novogradnja povzročala senčenje tožničini nepremičnini, neutemeljen.

_(7) Zaključno_

37. Sodišče v zvezi obravnavanimi ugovori tožnice ter njeno trditvijo, da se s projektirano gradnjo po njenem mnenju ruši urbanistično ravnovesje obstoječih hiš, tožnici pa bi bila povzročena slabša kakovost bivanja in življenja, še podaja v pisnem izvedenskem mnenju vsebovano izvedenčevo zaključno presojo in njeno utemeljitev. Izvedenec navaja, da je predvidena pozidava na parc. št. 311/4 k.o. ... v skladu z načeli trajnostnega urbanizma, varstva narave in kmetijskih zemljišč; to pomeni smotrno zgoščanje in zaokroževanje obstoječe naselitve znotraj mej zazidljivih zemljišč, s čemer se zagotavlja nov in potreben stavbni fond za individualno gradnjo, smotrno izkoriščanje prometne in komunalne infrastrukture ter varstvo kmetijskih zemljišč. Nove stavbe naj bodo projektirane tudi v skladu z obstoječo silhueto naselij, z značilnimi arhitekturnimi in drugimi urbanističnimi kakovostmi naselij. Projektirana stavba takšno skladnost naselja ohranja. Izvedenec dodaja, da je stavba tožnice s svojim bivalnim delom skoraj v celoti orientirana proti zahodu, kjer se odpirajo pogledi na gore in naselje; projektirana stavba ne krni navedenih urbanističnih in ambientalnih kvalitet stavbe ter parcele tožnice. Izvedenec dodaja, da je značilnost bivalnega okolja v predmetnem delu naselja lega pod gozdnatim pobočjem, kjer stavbam oziroma vrtovom jemlje direktno sončno obsevanje dopoldne že sam breg hriba ter velika drevesa. Na parceli investitorice rastejo štiri velike smreke, ki zdaj mečejo precej sence na parcelo tožnice, in bodo odstranjene. Teren parc. št. 311/4 k.o. ... kot tudi sosednjih stavbnih parcel se od ceste sprva polagoma dviguje proti gozdu (nekaj % nagib). Proti vzhodu oziroma meji zemljišč, namenjenih gradnji, pa se prične strmo dvigovati (10 - 20 % nagib). Kota ceste ob parceli investitorice je cca 473 m/nm, kote na načrtovanem zazidanem delu parcele pa so med 478 in 480 m/nm. Izraba parcele je zato težavna in je pozitivno, da se s pozidavo na terenu izkoristi tudi manj primeren del stavbnega zemljišča. Po mnenju sodišča gre za izvedenčevo zaključno presojo, ki ločeno obravnavano problematiko projektirane novogradnje poveže v celoto, s čemer izvedenskemu mnenju dodatno zagotovi prepričljivost in verodostojnost, sodišču pa dodatno podlago za zavrnitev tožničinih ugovorov zoper izdano gradbeno dovoljenje kot neutemeljenih.

38. Ker je sodišče po navedenem presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene, in tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

**K II. točki izreka**

39. Stroškovni zahtevek tožnice je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, da sodišče (med drugim) tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 glej Urbanistični terminološki slovar, Urbanistični inštitut RS, Ljubljana, 2015 2 glej fotografijo v izvedenskem mnenju