Jedro

Upoštevaje ugotovljeno dejansko stanje ni podana kršitev zmotne uporabe materialnega prava (51. člen v zvezi s prvim odstavkom 12. člena ZZZDR).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je s sodbo in (popravnim) sklepom med drugim ugotovilo, da je tožnik do ½ solastnik stanovanja s parc. št. 5.E, vpisanega v vl. št. 2282/5, k.o. ... Presodilo je, da je bilo stanovanje pridobljeno z delom v času trajanja zunajzakonske skupnosti pravdnih strank in da toženki ni uspelo izpodbiti domneve o ½ deležih zunajzakonskih partnerjev na tem premoženju.

2. Pritožbeno sodišče je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Navedbe revidentke

3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je toženka vložila pravočasno revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji revizijsko sodišče ugodi in izpodbijani sodbi spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, podredno, naj sodbi nižjih sodišč razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da sta nižji sodišči napačno ocenili in ovrednotili izvedene dokaze ter zmotno uporabili materialno pravo. Pritožbeno sodišče ni opravilo celovite presoje dokazov. Gre za kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Tožnik ni z ničemer izkazal obstoja zunajzakonske skupnosti. Tožnikov brat ni potrdil njegovih navedb. Izpovedbe prič (A. Z. in M. L.) so bile upoštevane zunaj konteksta. Sodišči sta brez razlogov opustili izvedbo dokaza z zaslišanjem sina pravdnih strank. Prezrli sta tožnikove vedenjske značilnosti. Tožnik ni nikoli živel pri toženki. Med pravdnima strankama ni bilo ljubezni in intimnosti, v javnosti pa nista veljala za par. Nobeno izmed nižjih sodišč se ni opredelilo do priloge C3. Napačno sta ocenili dopis Centra za socialno delo z dne 4. 7. 1997. Nista upoštevali dejstev iz sklenjene poravnave, kar izhaja tudi iz analize dopisa z dne 22. 4. 1997. Priča M. P. je bil v delovnem razmerju do leta 2000 in je logično, da je izpovedal, da tožnika ne pozna. Toženka je stanovanje odkupila leta 1994 in to z lastnimi sredstvi, ki jih je zagotovila tudi njena mama. Tožnik ni bil zaposlen, medtem ko je bila toženka zaposlena od leta 1982 dalje. Tožniku so bili vrnjeni vsi vložki v stanovanje. Stališča nižjih sodišč niso obrazložena v zadostni meri. Sodišči se nista opredelili o trajanju zveze, sploh pa ni šlo za dalj časa trajajočo zvezo. Pritožbeno sodišče ni upoštevalo splošno znanih dejstev, življenjskih izkušenj in pravil logičnega mišljenja.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila (375. člen ZPP).

5. Revizija ni utemeljena.

6. Z revizijo ni mogoče izpodbijati pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Revizijsko sodišče in stranke so v revizijskem postopku vezani na dejanske ugotovitve nižjih sodišč. Revizijsko sodišče zato vseh revizijskih trditev, ki od ugotovljenega dejanskega stanja kakorkoli odstopajo (npr. da tožnik ni nikoli živel pri toženki, da med pravdnima strankama ni bilo intimnosti, da v javnosti nista veljala za par, da je toženka stanovanje odkupila z lastnimi sredstvi), ni upoštevalo. Iz istega razloga ne morejo biti predmet revizijskega preizkusa niti očitki o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka, ki po svoji vsebini dejansko pomenijo očitek iz tretjega odstavka 370. člena ZPP. Omenjeni očitki poleg tega niso dovolj konkretizirani in obrazloženo opredeljeni, da bi jih moralo revizijsko sodišče, ki na bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 371. člena ZPP), upoštevati, končno pa niso utemeljeni, saj iz sodb nižjih sodišč ne izhajajo zatrjevane nepravilnosti (prvostopenjsko sodišče se je na deseti strani sodbe dvakrat opredelilo do priloge C3; pritožbeno sodišče je ugotovilo, da pravdni stranki nista predlagali zaslišanja njunega sina). Ob vsem navedenem se tudi zatrjevani očitek nerazumne dokazne ocene (kršitve 8. člena ZPP) izkaže kot neutemeljen.

7. Upoštevaje ugotovljeno dejansko stanje, ki ga revizijsko sodišče na tem mestu ne bo podrobneje povzemalo, tudi ni podana kršitev zmotne uporabe materialnega prava (51. člena v zvezi s prvim odstavkom 12. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Ob ugotovitvah nižjih sodišč (da je bilo stanovanje kupljeno v letu 1994; da je zveza pravdnih strank trajala od leta 1993 do leta 1997; da se jima je leta 1993 rodil skupni otrok; da sta živela skupaj; da sta v javnosti veljala za par; da je tožnik prispeval k nakupu stanovanja in pomagal pri vzgoji sina; da je toženka prejemala podpovprečno plačo; da ni imela privarčevanih sredstev in da ji mama ni izročila denarja za nakup stanovanja; da je tožnik opravljal akviziterska dela) je pravilna presoja, da spada stanovanje v skupno premoženje pravdnih strank, na katerem ima vsaka delež do ½.

8. Ker torej niso podani v reviziji uveljavljani razlogi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo toženke na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.