Jedro

Če bi sodišče upnikovemu predlogu ugodilo, bi upnik v tem postopku dosegel enake učinke, kot s predlagano začasno odredbo, kar pa ni dopustno, saj v tem izvršilnem postopku sodišče ni pristojno za presojo obstoja pogojev za zavarovanje denarne terjatve - to ni predmet odločanja v postopku razdelitve kupnine. Predmet odločanja v sklepu o poplačilu je torej predvsem: ugotovitev višine razdelitvene mase, ugotovitev upravičencev (upnikov) do izplačila iz razdelitvene mase, terjatve in vrstni red poplačila upnikov ter odločitev o nadaljnjih izvršilnih stroških. Vrnitev preostanka kupnine dolžniku ni del sklepa o poplačilu - zakon le nalaga sodišču, kaj naj naredi s preostankom kupnine.

Izrek

I. Pritožba zoper izpodbijano 2. točko sklepa se zavrne in se sklep v tem delu potrdi.

II. Upnik sam krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o poplačilu iz prejete kupnine prodane nepremičnine tako, da je (1.) iz prejete kupnine poplačalo upnika za stroške izvršbe In 116/0212 v znesku 601,41 EUR, stroške izvršbe In 99/2013 v znesku 283,91 EUR in v celoti terjatve iz obeh izvršilnih zadev v skupnem znesku 8.778,22 EUR ter poplačalo davek na promet nepremičnin v znesku 219,12 EUR; (2.) v preostanku 1.292,34 EUR pa se kupnine vrne dolžniku.

2. Upnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

5. Upnik v pritožbi izpostavlja vse pritožbene razloge, pri čemer konkretno ne navaja, v čem naj bi sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožba se po svoji vsebini nanaša na preuranjenost vračila preostanka kupnine, kot je to odločilo sodišče v izpodbijani 2. točki izreka. Odločitev v 1. točki izreka je pravnomočna. Upnik v pritožbi navaja, da naj bi bilo sodišče prve stopnje seznanjeno s predlogom za izdajo začasne odredbe v pravdni zadevi, ki se prav tako vodi pred Okrajnim sodiščem v Kamniku; sodišče začasne odredbe do izdaje sklepa o poplačilu še ni izdalo. Za potrditev pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje zadošča že pritožbena navedba sama - začasna odredba s prepovedjo vračila preostanka kupnine še ni izdana! Vseeno višje sodišče dodaja kot sledi.

6. Ni utemeljena pritožbena navedba, da naj bi sodišče s predmetno odločitvijo prekršilo pravica upnika do poplačila iz (višje sodišče dodaja: še ne pravnomočno končane!) druge pravdne zadeve. Tako pritožbeno naziranje je zmotno. Če bi sodišče upnikovemu predlogu ugodilo, bi upnik v tem postopku dosegel enake učinke, kot s predlagano začasno odredbo, kar pa ni dopustno, saj v tem izvršilnem postopku sodišče ni pristojno za presojo obstoja pogojev za zavarovanje denarne terjatve - to ni predmet odločanja v postopku razdelitve kupnine (prim. sklep o poplačilu in 208. člen ZIZ) .

7. Sodišče prve stopnje je v neizpodbijani 1. točki izreka ugotovilo, da je poplačalo vse terjatve upnika, glede na stanje izvršilnih zadev in glede na stanje zemljiške knjige (prim. 196. člen ZIZ in prvi odstavek 208. člena ZIZ). Upnik izpodbija 2. točko izreka izpodbijanega sklepa. Višje sodišče ugotavlja, da čeprav je sodišče prve stopnje to izrecno ugotovilo v izreku, ta odločitev pravzaprav ni del odločanja sodišča v sklepu o poplačilu. Po določbi prvega odstavka 208. člena ZIZ sodišče s sklepom o poplačilu odloči o poplačilu upnikov in drugih oseb, ki uveljavljajo pravico do poplačila ter o resničnosti izjave iz četrtega odstavka 189. člena ZIZ. V sklepu sodišče upošteva samo tiste terjatve, glede katerih je sklep o izvršbi pravnomočen najkasneje na dan razdelitvenega naroka (tretji odstavek), ostale se poplačajo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi iz morebitnega preostanka kupnine, ostanek pa se vrne dolžniku (četrti odstavek). Predmet odločanja v sklepu o poplačilu je torej predvsem: ugotovitev višine razdelitvene mase, ugotovitev upravičencev (upnikov) do izplačila iz razdelitvene mase, terjatve in vrstni red poplačila upnikov ter odločitev o nadaljnjih izvršilnih stroških(1). Vrnitev preostanka kupnine dolžniku ni del sklepa o poplačilu - zakon le nalaga sodišču, kaj naj naredi s preostankom kupnine. Tudi zato upnik ne more uspeti s pritožbo.

8. Že sodišče prve stopnje je upniku povsem pravilno pojasnilo, da bo, če bo začasna odredba izdana, to lahko upoštevalo pri (ne)izdaji ustrezne odredbe računovodstvu sodišča. Nikakor pa to ne more vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa.

9. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o stroških temelji na petem odstavku 38. člena ZIZ.

(1) Prim. Starović Borivoj, Komentar zakona o izvršnom postopku, leto 1991, stran 478.