Jedro

Ko ima mladoletnica vseskozi stalno prebivališče na naslovu, kjer prebivajo tudi njeni starši, medtem ko ima prijavljeno le začasno prebivališče v Dijaškem domu, mora postopek proti mladoletnici voditi tisto okrajno sodišče, ki je krajevno pristojno glede na stalno prebivališče mladoletnice.

Izrek

Za odločanje v zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Krškem.

Obrazložitev

1. Prekrškovni organ Inšpektorat Mestne občine Ljubljana je vložil obdolžilni predlog zaradi prekrška po prvi alineji 35. člena Odloka o organizaciji in načinu izvajanja mestnih linijskih prevozov potnikov (OONIMLPP) proti mladoletni A. A. pri Okrajnem sodišču v Krškem.

2. Okrajno sodišče v Krškem je s sklepom PR 75/2021 z dne 15. 6. 2021 odločilo, da ni pristojno za odločanje po obdolžilnem predlogu zoper mladoletno A. A. in je zadevo odstopilo v odločanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Iz razlogov sklepa izhaja, da se je sodišče oprlo na 174. člen Zakona o prekrških (ZP-1), po katerem je za postopek o prekršku proti mladoletniku krajevno pristojen sodnik sodišča oziroma oddelka sodišča, na območju katerega mladoletnik stalno ali začasno prebiva ter je v konkretni zadevi ugotovilo, da je mladoletničino stalno prebivališče Ulica 1, Krško, iz podatkov CRP izhaja tudi, da ima mladoletnica prijavljeno začasno prebivališče na naslovu Ulica 2, Ljubljana.

3. Okrajno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti, ker meni, da je iz zakonske določbe 174. člena ZP-1 jasno, da je za vodenje postopka proti mladoletniku primarno pristojno sodišče, na katerem ima ta stalno prebivališče, le izjemoma je to sodišče, kjer ima mladoletnik začasno bivališče, pri čemer je imela mladoletnica prijavljeno začasno bivališče v času od 31. 8. 2020 do 24. 6. 2021 na naslovu Ulica 2, kjer se nahaja Dijaški dom in je šlo torej le za začasno bivališče v Ljubljani zgolj v času in zaradi šolskih obveznosti ter je zaradi razglašene epidemije in ukrepov mladoletnica tudi sicer očitno dejansko prebivala doma pri starših na naslovu svojega stalnega prebivališča, ki je od 24. 6. 2021 dalje tudi njeno edino prebivališče. Sklicuje se na sodno prakso (sklep Vrhovnega sodišča RS I Kr 47/2015 z dne 15. 10. 2015), da se v primeru, ko ima mladoletnik prijavljeno tako stalno kakor tudi začasno bivališče, krajevna pristojnost določa po kraju, kjer ta dejansko prebiva, saj je v postopku proti mladoletniku potrebno tudi vsestransko spoznati njegovo osebnost ter okolje in razmere, v katerih živi in se v postopek aktivno vključuje tudi organ socialnega varstva v kraju, kjer mladoletnik prebiva. Meni zato, da zgolj dejstvo, da ima mladoletnik prijavljeno začasno bivališče izven kraja svojega stalnega prebivališča ne more biti razlog za izključitev krajevne pristojnosti sodišča pristojnega po naslovu stalnega bivališča, temveč je za določitev pristojnosti odločilno, kdo so in kje se nahajajo osebe, katerim je zaupana skrb za vzgojo mladoletnika ter torej velja to le v primeru, ko je mladoletnik v prevzgojnem domu ali drugem zavodu, kateremu je zaupana tudi skrb za njegovo pravilno vzgojo in razvoj, ne pa v primeru, ko za vzgojo mladoletnika še vedno skrbijo njegovi zakoniti zastopniki, pri katerih ima mladoletnik tudi prijavljeno stalno prebivališče. Zaradi ugotovitve, da ima mladoletnica prijavljeno stalno prebivališče na naslovu, kjer je tudi stalno bivališče njenih staršev (Ulica 1, Krško), medtem ko je imela na naslovu Ulica 2 v Dijaškem domu mladoletnica prijavljeno začasno bivališče le do 24. 6. 2021 (do zaključka šolskega leta) predlaga Višjemu sodišču v Ljubljani, da odloči, da je za odločanje o obdolžilnem predlogu Mestne občine Ljubljana št. 7100-1489/2021-2 z dne 3. 6. 2021 krajevno pristojno Okrajno sodišče v Krškem.

4. Temeljno pravilo za določitev krajevne pristojnosti za vodenje postopka o prekršku proti mladoletniku je določeno v 174. členu ZP-1, ki določa, da je krajevno pristojen sodnik sodišča oziroma oddelka sodišča, na območju katerega mladoletnik stalno ali začasno prebiva. Pritrditi je razlagi Okrajnega sodišča v Ljubljani, da je na prvem mestu pristojnost po stalnem prebivališču, saj je pri izbiri sankcije mladoletniku treba spoznati mladoletnikovo osebnost in okolje v katerem živi, potrebno pa je tudi aktivno vključiti organ socialnega varstva v postopek o prekršku v kraju, kjer mladoletnik prebiva, saj je ta organ seznanjen z mladoletnikovimi socialnimi razmerami, poleg tega sodišče na ta način lažje nadzira izvajanje mladoletniku izrečenega vzgojnega ukrepa, ki ga izvršuje organ socialnega varstva po kraju prebivališča mladoletnika. Tudi iz komentarja k 174. členu ZP-1 (ZP-1 s komentarjem mag. Petre Čas in drugih, GV Založba, Ljubljana 2018) izhaja, da je določbo 174. člena ZP-1 treba razumeti tako, da v primeru, ko mladoletnik začasno biva v drugem kraju (npr. zaradi šolanja), je lahko krajevno pristojno sodišče tudi po njegovem začasnem prebivališču, vendar le, če stalno prebivališče ni znano ali ga mladoletnik nima. Ob dejstvu, da je sodišče z vpogledom v Centralni register prebivalstva (CRP) ugotovilo, da ima mladoletnica vseskozi stalno prebivališče na naslovu, kjer prebivajo tudi njeni starši, medtem ko ima v Ljubljani na naslovu Ulica 2 prijavljeno le začasno prebivališče v Dijaškem domu je pritrditi stališču Okrajnega sodišča v Ljubljani, da mora v takem primeru postopek proti mladoletnici voditi tisto okrajno sodišče, ki je krajevno pristojno glede na stalno prebivališče mladoletnice, saj dijaški dom nima take funkcije (skrbi za pravilno vzgojo in razvoj mladoletnika) kot je to v zavodski ustanovi. Glede na to, da mora sodišče pri določanju sankcij mladoletniku v postopek aktivno vključiti tudi organ socialnega varstva, pa je potrebno dodatno upoštevati tudi še, da se krajevna pristojnost organa socialnega varstva določa za mladoletno osebo po stalnem ali začasnem prebivališču obeh staršev, pri čemer iz spisovnih podatkov izhaja, da starša živita na naslovu stalnega prebivališča. 5. Zaradi navedenega je višje sodišče odločilo, da je za odločanje v zadevi pristojno Okrajno sodišče v Krškem.