Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za odločitev o utemeljenosti izrečene sankcije znižanja plačila zaradi neupravičeno zahtevanih stroškov črpanja visokih voda je bistveno, zakaj je upravičenec stroške, katerih plačilo je bilo zavrnjeno, vključil v zahtevek za izplačilo in ali ti razlogi izključujejo njegovo krivdo oziroma odgovornost. Dejstvo, da predhodni zahtevek za odobritev sprememb ni bil vložen, torej samo po sebi še ne pomeni, da upravičenec ne more dokazovati, da ni kriv za vključitev zneska neupravičenih stroškov v zahtevek za izplačilo. Izrek sankcije je upravičen, če je prosilec v zahtevek za izplačilo vključil neupravičene stroške, čeprav je vedel, da niso upravičeni (torej namenoma), ali pa če je opustil potrebno skrbnost glede svojih obveznosti (torej iz malomarnosti).
Za odločitev o utemeljenosti izrečene sankcije znižanja plačila zaradi neupravičeno zahtevanih stroškov črpanja visokih voda je bistveno, zakaj je upravičenec stroške, katerih plačilo je bilo zavrnjeno, vključil v zahtevek za izplačilo in ali ti razlogi izključujejo njegovo krivdo oziroma odgovornost. Dejstvo, da predhodni zahtevek za odobritev sprememb ni bil vložen, torej samo po sebi še ne pomeni, da upravičenec ne more dokazovati, da ni kriv za vključitev zneska neupravičenih stroškov v zahtevek za izplačilo. Izrek sankcije je upravičen, če je prosilec v zahtevek za izplačilo vključil neupravičene stroške, čeprav je vedel, da niso upravičeni (torej namenoma), ali pa če je opustil potrebno skrbnost glede svojih obveznosti (torej iz malomarnosti).
I.Tožbi se ugodi. Odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33131-4/2013/120 z dne 7. 11. 2022 se v delu - za znesek 102.575,37 € odpravi ter se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.
I.Tožbi se ugodi. Odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33131-4/2013/120 z dne 7. 11. 2022 se v delu - za znesek 102.575,37 € odpravi ter se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.
II.Ugotovi se, da tožeča stranka ni odgovorna za vključitev stroška črpanja visokih voda v zahtevek za izplačilo, vložen 22. 12. 2014.
II.Ugotovi se, da tožeča stranka ni odgovorna za vključitev stroška črpanja visokih voda v zahtevek za izplačilo, vložen 22. 12. 2014.
III.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 516,67 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
III.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 516,67 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
1.Z izpodbijano odločbo je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) odločila, da se zahtevek tožeče stranke za izplačilo sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev št. 33131-4/2013/19 z dne 24. 9. 2013, ki je ostal odprt še v višini 438.905,10 €, zavrne.
1.Z izpodbijano odločbo je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) odločila, da se zahtevek tožeče stranke za izplačilo sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev št. 33131-4/2013/19 z dne 24. 9. 2013, ki je ostal odprt še v višini 438.905,10 €, zavrne.
2.Iz obrazložitve izhaja, da je Agencija s prej navedeno odločbo o pravici do sredstev tožeči stranki odobrila vlogo vloženo na IV. Javni razpis za ukrep 125b - izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, predmet podpore številka 3, izgradnja velikih namakalnih sistemov za dodelitev nepovratnih sredstev programa razvoja podeželja, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za naložbe izgradnje velikega namakalnega sistema v višini do 2.334.762,68 €. Dne 22. 12. 2014 je tožeča stranka vložila zahtevek za izplačilo sredstev v višini 2.334.762,68 €. Z odločbo št. 33131-4/2013/71 z dne 24. 11. 2015 je Agencija zahtevku tožeče stranke ugodila v višini 1.829.608,88 €, del zahtevka v višini 505.153,80 € pa kot neutemeljenega zavrnila. Zoper zavrnilni del je tožeča stranka vložila tožbo v upravnem sporu, ki ji je sodišče s sodbo št. II U 486/2015-19 z dne 12. 4. 2017 ugodilo, odločbo Agencije odpravilo ter v tem delu zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Dne 29. 9. 2017 je Agencija izdala odločbo št. 3313-4/2013/101, s katero je zahtevku tožeče stranke za izplačilo sredstev v višini 505.153,80 € delno ugodila, in sicer v višini 66.248,70 €, del zahtevka v višini 438.905,10 € pa zavrnila. Tožeča stranka je zoper zavrnilni del te odločbe vložila tožbo v upravnem sporu, ki ji je sodišče s sodbo št. II U 519/2017-13 z dne 19. 5. 2021 ugodilo ter odločbo v zavrnilnem delu odpravilo in vrnilo v nov postopek.
2.Iz obrazložitve izhaja, da je Agencija s prej navedeno odločbo o pravici do sredstev tožeči stranki odobrila vlogo vloženo na IV. Javni razpis za ukrep 125b - izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, predmet podpore številka 3, izgradnja velikih namakalnih sistemov za dodelitev nepovratnih sredstev programa razvoja podeželja, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za naložbe izgradnje velikega namakalnega sistema v višini do 2.334.762,68 €. Dne 22. 12. 2014 je tožeča stranka vložila zahtevek za izplačilo sredstev v višini 2.334.762,68 €. Z odločbo št. 33131-4/2013/71 z dne 24. 11. 2015 je Agencija zahtevku tožeče stranke ugodila v višini 1.829.608,88 €, del zahtevka v višini 505.153,80 € pa kot neutemeljenega zavrnila. Zoper zavrnilni del je tožeča stranka vložila tožbo v upravnem sporu, ki ji je sodišče s sodbo št. II U 486/2015-19 z dne 12. 4. 2017 ugodilo, odločbo Agencije odpravilo ter v tem delu zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Dne 29. 9. 2017 je Agencija izdala odločbo št. 3313-4/2013/101, s katero je zahtevku tožeče stranke za izplačilo sredstev v višini 505.153,80 € delno ugodila, in sicer v višini 66.248,70 €, del zahtevka v višini 438.905,10 € pa zavrnila. Tožeča stranka je zoper zavrnilni del te odločbe vložila tožbo v upravnem sporu, ki ji je sodišče s sodbo št. II U 519/2017-13 z dne 19. 5. 2021 ugodilo ter odločbo v zavrnilnem delu odpravilo in vrnilo v nov postopek.
3.Z v tem upravnem sporu izpodbijano odločbo je tožena stranka zahtevek tožeče stranke za izplačilo še nadaljnjih 438.905,10 € zavrnila. V obrazložitvi pojasnjuje svojo odločitev glede stroškov šolanja osebja naročnika ter stroškov vzpostavitve naročniškega razmerja za realizacijo potrebnih podatkov GSM/GPRS povezav, ki so v predračunu in vlogi predvideni pod točkama 50 in 51, dodatno obrazložila zavrnitev stroška pocinkanega valjanca v presežku nad priznanimi 16 metri in glede upravičenosti sankcije v delu, ki se nanaša na odgovornost stranke za vključitev stroška črpanja visokih voda v višini 102.575,37 € v zahtevek za izplačilo. Tožena stranka je v zvezi s tem opravila ustno obravnavo dne 4. 7. 2022, na kateri je zaslišala priči A. A. in B. B., izjavo pa je podal tudi C. C. kot predstavnik stranke. Na osnovi izpovedb je zaključila, da je tožeča stranka odgovorna za vključitev neupravičenega zneska za črpanje visokih voda v višini 102.575,37 € v zahtevek za izplačilo, saj je to v njeni domeni in ni dokazala nasprotnega. Glede na to je tožena stranka odločila, da tožeča stranka ni upravičena do izplačila zneska v višini 438.905,10 € in je njen zahtevek v tej višini zavrnila.
3.Z v tem upravnem sporu izpodbijano odločbo je tožena stranka zahtevek tožeče stranke za izplačilo še nadaljnjih 438.905,10 € zavrnila. V obrazložitvi pojasnjuje svojo odločitev glede stroškov šolanja osebja naročnika ter stroškov vzpostavitve naročniškega razmerja za realizacijo potrebnih podatkov GSM/GPRS povezav, ki so v predračunu in vlogi predvideni pod točkama 50 in 51, dodatno obrazložila zavrnitev stroška pocinkanega valjanca v presežku nad priznanimi 16 metri in glede upravičenosti sankcije v delu, ki se nanaša na odgovornost stranke za vključitev stroška črpanja visokih voda v višini 102.575,37 € v zahtevek za izplačilo. Tožena stranka je v zvezi s tem opravila ustno obravnavo dne 4. 7. 2022, na kateri je zaslišala priči A. A. in B. B., izjavo pa je podal tudi C. C. kot predstavnik stranke. Na osnovi izpovedb je zaključila, da je tožeča stranka odgovorna za vključitev neupravičenega zneska za črpanje visokih voda v višini 102.575,37 € v zahtevek za izplačilo, saj je to v njeni domeni in ni dokazala nasprotnega. Glede na to je tožena stranka odločila, da tožeča stranka ni upravičena do izplačila zneska v višini 438.905,10 € in je njen zahtevek v tej višini zavrnila.
4.Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu zoper prej navedeno odločbo v delu, ki presega znesek 336.329,73 €, to je v višini 102.575,37 €, ker v postopku izdaje akta zakon ni bil pravilno uporabljen, ker se v postopku ni ravnalo po pravilih postopka, kar je vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve ter zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Tožeča stranka predlaga spremembo upravnega akta (tožba v sporu polne jurisdikcije). Tožbo vlaga v delu, ki se nanaša na upravičenost sankcije v zvezi z odgovornostjo tožeče stranke za vključitev stroškov črpanja visokih voda v višini 102.575,37 € v zahtevek za izplačilo. Navaja, da je za presojo utemeljenosti sankcije zaradi neupravičeno priglašenih stroškov črpanja visokih voda ključno vprašanje, ali je tožeča stranka odgovorna za vključitev teh stroškov v zahtevek za izplačilo, glede na to, da je že v predhodnem upravnem postopku zatrjevala, da je vključitev teh stroškov v končno situacijo svetoval predstavnik Agencije.
4.Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu zoper prej navedeno odločbo v delu, ki presega znesek 336.329,73 €, to je v višini 102.575,37 €, ker v postopku izdaje akta zakon ni bil pravilno uporabljen, ker se v postopku ni ravnalo po pravilih postopka, kar je vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve ter zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Tožeča stranka predlaga spremembo upravnega akta (tožba v sporu polne jurisdikcije). Tožbo vlaga v delu, ki se nanaša na upravičenost sankcije v zvezi z odgovornostjo tožeče stranke za vključitev stroškov črpanja visokih voda v višini 102.575,37 € v zahtevek za izplačilo. Navaja, da je za presojo utemeljenosti sankcije zaradi neupravičeno priglašenih stroškov črpanja visokih voda ključno vprašanje, ali je tožeča stranka odgovorna za vključitev teh stroškov v zahtevek za izplačilo, glede na to, da je že v predhodnem upravnem postopku zatrjevala, da je vključitev teh stroškov v končno situacijo svetoval predstavnik Agencije.
5.Pri tem navaja, da je tolmačenje razgovora A. A. in B. B. v izpodbijani odločbi na način, da je pogovor potekal o končni situaciji, neodvisno od zahtevka, življenjsko neprepričljivo in nelogično oziroma nesmiselno. To, kaj vključiti v končno situacijo v smislu obračuna gradbenih del, je stvar gradbenega podjetja oziroma izvajalca del in naročnika del. Logično je, da je B. B. A. A. klicala kot pristojno osebo na Agenciji v zvezi z njegovim poznavanjem postopkov na podlagi javnih razpisov, konkretneje njegovega poznavanja odločanja Agencije o zahtevkih strank za izplačilo sredstev in ne v zvezi s pogodbenim razmerjem z izvajalcem gradbenih del in obračunom del oziroma katera dela so lahko predmet obračuna po pogodbi med naročnikom in gradbenim podjetjem. Ker tožeča stranka ni najbolje vedela, kako postopati z zahtevkom vezano na razmerje do Agencije, je zato klicala g. A. A., ker je bil on na Agenciji pristojen za zadevni ukrep.
5.Pri tem navaja, da je tolmačenje razgovora A. A. in B. B. v izpodbijani odločbi na način, da je pogovor potekal o končni situaciji, neodvisno od zahtevka, življenjsko neprepričljivo in nelogično oziroma nesmiselno. To, kaj vključiti v končno situacijo v smislu obračuna gradbenih del, je stvar gradbenega podjetja oziroma izvajalca del in naročnika del. Logično je, da je B. B. A. A. klicala kot pristojno osebo na Agenciji v zvezi z njegovim poznavanjem postopkov na podlagi javnih razpisov, konkretneje njegovega poznavanja odločanja Agencije o zahtevkih strank za izplačilo sredstev in ne v zvezi s pogodbenim razmerjem z izvajalcem gradbenih del in obračunom del oziroma katera dela so lahko predmet obračuna po pogodbi med naročnikom in gradbenim podjetjem. Ker tožeča stranka ni najbolje vedela, kako postopati z zahtevkom vezano na razmerje do Agencije, je zato klicala g. A. A., ker je bil on na Agenciji pristojen za zadevni ukrep.
6.Tožeča stranka predlaga, da sodišče tožbi ugodi in se izpodbijana odločba Agencije v 1. točki izreka v delu, ki presega znesek 336.329,73 €, to je v višini 102.575,37 € odpravi in se delu še odprtega zahtevka z dne 22. 12. 2014 za izplačilo sredstev v višini 438.905,10 €, določenih v odločbi o pravici do sredstev številka 33131-4/2013/19 z dne 24. 9. 2013, ugodi v višini 102.575,37 €. Tožeča stranka priglaša tudi stroške tega upravnega spora.
6.Tožeča stranka predlaga, da sodišče tožbi ugodi in se izpodbijana odločba Agencije v 1. točki izreka v delu, ki presega znesek 336.329,73 €, to je v višini 102.575,37 € odpravi in se delu še odprtega zahtevka z dne 22. 12. 2014 za izplačilo sredstev v višini 438.905,10 €, določenih v odločbi o pravici do sredstev številka 33131-4/2013/19 z dne 24. 9. 2013, ugodi v višini 102.575,37 €. Tožeča stranka priglaša tudi stroške tega upravnega spora.
7.Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so v njej navedeni. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. V odgovoru na tožbo povzema potek dosedanjega postopka in ugotavlja, da je v sedanjem upravnem sporu sporna še izrečena sankcija zaradi vključitve neupravičenega stroška črpanja visokih voda v višini 102.575,37 €. Dokazno breme, da ni odgovoren za vključitev neupravičenega zneska, je na upravičencu, ki mu mora upravni organ, ki vodi postopek, dati možnost dokazovanja, da za neupravičen znesek v zahtevku ni odgovoren. Tožena stranka se tudi v odgovoru na tožbo sklicuje na izpovedbi B. B. in A. A., ki sta bila zaslišana na ustni obravnavi dne 4. 7. 2022 in na osnovi tega zaključuje, da tožeča stranka ni z ničemer izkazala in dokazala, da ni odgovorna za vključitev spornega stroška v zahtevek za izplačilo. Glede na to je sankcija, ki izhaja iz vključitve neupravičenega stroška črpanja visokih voda v višini 102.575,37 € upravičena in utemeljena.
7.Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so v njej navedeni. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. V odgovoru na tožbo povzema potek dosedanjega postopka in ugotavlja, da je v sedanjem upravnem sporu sporna še izrečena sankcija zaradi vključitve neupravičenega stroška črpanja visokih voda v višini 102.575,37 €. Dokazno breme, da ni odgovoren za vključitev neupravičenega zneska, je na upravičencu, ki mu mora upravni organ, ki vodi postopek, dati možnost dokazovanja, da za neupravičen znesek v zahtevku ni odgovoren. Tožena stranka se tudi v odgovoru na tožbo sklicuje na izpovedbi B. B. in A. A., ki sta bila zaslišana na ustni obravnavi dne 4. 7. 2022 in na osnovi tega zaključuje, da tožeča stranka ni z ničemer izkazala in dokazala, da ni odgovorna za vključitev spornega stroška v zahtevek za izplačilo. Glede na to je sankcija, ki izhaja iz vključitve neupravičenega stroška črpanja visokih voda v višini 102.575,37 € upravičena in utemeljena.
8.Tožeča stranka vztraja pri svojih stališčih in navedbah tudi v vloženi pripravljalni vlogi.
8.Tožeča stranka vztraja pri svojih stališčih in navedbah tudi v vloženi pripravljalni vlogi.
9.Tožba je utemeljena.
9.Tožba je utemeljena.
10.V zadevi je bila opravljena glavna obravnava, sodišče pa je v dokaznem postopku vpogledalo listine upravnega in sodnega spisa ter zaslišalo priče B. B., C. C. in A. A.
10.V zadevi je bila opravljena glavna obravnava, sodišče pa je v dokaznem postopku vpogledalo listine upravnega in sodnega spisa ter zaslišalo priče B. B., C. C. in A. A.
11.O zahtevku tožeče stranke za izplačilo sredstev je Agencija z v tem upravnem sporu izpodbijano odločbo odločila v tretje. Ta je bila izdana potem, ko je sodišče s sodbo št. II U 519/2017-17 z dne 19. 5. 2021 v zavrnilnem delu, to je za znesek 438.905,20 €, odločitev Agencije št. 33131-4/2013/101 z dne 29. 9. 2017 odpravilo in v tem delu zadevo vrnilo v nov postopek. V tem postopku je torej Agencija odločala o tem, ali je zahteva tožeče stranke za izplačilo (še) tega zneska upravičena.
11.O zahtevku tožeče stranke za izplačilo sredstev je Agencija z v tem upravnem sporu izpodbijano odločbo odločila v tretje. Ta je bila izdana potem, ko je sodišče s sodbo št. II U 519/2017-17 z dne 19. 5. 2021 v zavrnilnem delu, to je za znesek 438.905,20 €, odločitev Agencije št. 33131-4/2013/101 z dne 29. 9. 2017 odpravilo in v tem delu zadevo vrnilo v nov postopek. V tem postopku je torej Agencija odločala o tem, ali je zahteva tožeče stranke za izplačilo (še) tega zneska upravičena.
12.Po izvedenem ugotovitvenem postopku je tožena stranka zahtevo tožeče stranke v tem delu zavrnila, zavrnitev pa se nanaša na stroške za šolanje osebja naročnika ter stroške vzpostavitve naročniškega razmerja za realizacijo potrebnih GSM/GPRS povezav, za pocinkani valjanec v presežku nad priznanimi 16 metri in glede sankcije v delu, ki se nanaša na odgovornost stranke za vključitev stroška črpanja visokih voda v zahtevek za izplačilo. Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločitev samo glede slednjega, zato je sodišče v tem upravnem sporu odločalo samo o tem.
12.Po izvedenem ugotovitvenem postopku je tožena stranka zahtevo tožeče stranke v tem delu zavrnila, zavrnitev pa se nanaša na stroške za šolanje osebja naročnika ter stroške vzpostavitve naročniškega razmerja za realizacijo potrebnih GSM/GPRS povezav, za pocinkani valjanec v presežku nad priznanimi 16 metri in glede sankcije v delu, ki se nanaša na odgovornost stranke za vključitev stroška črpanja visokih voda v zahtevek za izplačilo. Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločitev samo glede slednjega, zato je sodišče v tem upravnem sporu odločalo samo o tem.
13.V predmetni zadevi je bila tožeči stranki v skladu s 53. členom ZKme-1 izdana odločba o pravici do sredstev št. 33131-4/2013/19 z dne 24. 9. 2013. V tej odločbi je bil določen najvišji znesek, ki ga upravičenec po izpolnitvi prevzetih obveznosti lahko dobi izplačanega v drugi fazi postopka, na podlagi vloženega zahtevka za izplačilo, če Agencija po opravljeni administrativni kontroli in kontroli na kraju samem ugotovi, da je upravičenec izpolnil predpisane pogoje iz predpisov, javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev (56. člen ZKme-1). Zahtevek, ki je v nasprotju s predpisanimi zahtevami, Agencija z odločbo zavrne (četrti odstavek 56. člena ZKme-1). Po določbi 54. člena ZKme-1 lahko stranka po izdaji odločbe o pravici do sredstev in pred potekom roka za izpolnitev obveznosti iz predpisov, javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev vloži obrazložen zahtevek za spremembo obveznosti, določenih v odločbi o pravici do sredstev. Organ takšni vlogi ugodi in izda odločbo, s katero določi, da se spremeni obveznost, če bi bile tudi s spremembo obveznosti izpolnjene vse zahteve iz predpisov in javnega razpisa ter dosežen namen, za katerega je bila stranki dodeljena pravica do sredstev.
13.V predmetni zadevi je bila tožeči stranki v skladu s 53. členom ZKme-1 izdana odločba o pravici do sredstev št. 33131-4/2013/19 z dne 24. 9. 2013. V tej odločbi je bil določen najvišji znesek, ki ga upravičenec po izpolnitvi prevzetih obveznosti lahko dobi izplačanega v drugi fazi postopka, na podlagi vloženega zahtevka za izplačilo, če Agencija po opravljeni administrativni kontroli in kontroli na kraju samem ugotovi, da je upravičenec izpolnil predpisane pogoje iz predpisov, javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev (56. člen ZKme-1). Zahtevek, ki je v nasprotju s predpisanimi zahtevami, Agencija z odločbo zavrne (četrti odstavek 56. člena ZKme-1). Po določbi 54. člena ZKme-1 lahko stranka po izdaji odločbe o pravici do sredstev in pred potekom roka za izpolnitev obveznosti iz predpisov, javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev vloži obrazložen zahtevek za spremembo obveznosti, določenih v odločbi o pravici do sredstev. Organ takšni vlogi ugodi in izda odločbo, s katero določi, da se spremeni obveznost, če bi bile tudi s spremembo obveznosti izpolnjene vse zahteve iz predpisov in javnega razpisa ter dosežen namen, za katerega je bila stranki dodeljena pravica do sredstev.
14.V predmetni zadevi ni sporno, da tožeča stranka takšnega zahtevka za spremembo obveznosti ni vložila, zato do plačila stroška črpanja visokih voda ni upravičena. Sporno pa je, ali je bila tožeči stranki utemeljeno izrečena sankcija zaradi vključitve teh stroškov v zahtevek.
14.V predmetni zadevi ni sporno, da tožeča stranka takšnega zahtevka za spremembo obveznosti ni vložila, zato do plačila stroška črpanja visokih voda ni upravičena. Sporno pa je, ali je bila tožeči stranki utemeljeno izrečena sankcija zaradi vključitve teh stroškov v zahtevek.
15.V tem upravnem sporu je torej sodišče odločalo še o utemeljenosti izrečene sankcije znižanja plačila zaradi neupravičeno zahtevanih stroškov črpanja visokih voda. Pravno podlago za izrečeno sankcijo predstavlja Uredba Komisije (EU) št. 65/2011, na kateri je (med ostalim) temeljil Javni razpis. Ta v 1. točki 30. člena določa, da se plačila izračunajo na podlagi tistega, za kar se med administrativnimi pregledi ugotovi, da izpolnjuje pogoje. Država članica je dolžna preveriti zahtevek za plačilo, ki ga prejme od upravičenca, in določiti zneske, upravičene za podporo. Pri tem določi znesek, ki ga plača upravičencu izključno na podlagi zahtevka za plačilo (a) in znesek, ki ga plača upravičencu po pregledu upravičenosti zahtevka za plačilo (b). Če znesek, izračunan na podlagi točke (a), presega znesek, izračunan na podlagi točke (b), za več kot 3 %, se za znesek, izračunan na podlagi točke (b), uporabi znižanje. Znesek znižanja je enak razliki med obema navedenima zneskoma. Znižanje pa se po izrecni določbi Uredbe ne uporabi, če upravičenec lahko dokaže, da ni odgovoren za vključitev neupravičenega zneska.
15.V tem upravnem sporu je torej sodišče odločalo še o utemeljenosti izrečene sankcije znižanja plačila zaradi neupravičeno zahtevanih stroškov črpanja visokih voda. Pravno podlago za izrečeno sankcijo predstavlja Uredba Komisije (EU) št. 65/2011, na kateri je (med ostalim) temeljil Javni razpis. Ta v 1. točki 30. člena določa, da se plačila izračunajo na podlagi tistega, za kar se med administrativnimi pregledi ugotovi, da izpolnjuje pogoje. Država članica je dolžna preveriti zahtevek za plačilo, ki ga prejme od upravičenca, in določiti zneske, upravičene za podporo. Pri tem določi znesek, ki ga plača upravičencu izključno na podlagi zahtevka za plačilo (a) in znesek, ki ga plača upravičencu po pregledu upravičenosti zahtevka za plačilo (b). Če znesek, izračunan na podlagi točke (a), presega znesek, izračunan na podlagi točke (b), za več kot 3 %, se za znesek, izračunan na podlagi točke (b), uporabi znižanje. Znesek znižanja je enak razliki med obema navedenima zneskoma. Znižanje pa se po izrecni določbi Uredbe ne uporabi, če upravičenec lahko dokaže, da ni odgovoren za vključitev neupravičenega zneska.
16.Kako razlagati izjeme od predvidenih sankcij znižanja plačila po predpisih EU, izhaja iz sklepa Vrhovnega sodišča RS opr. št. X Ips 117/2020 z dne 10. 2. 2021<sup>1</sup> , v katerem je sodišče poudarilo, da z vidika dokazovanja izključitve odgovornosti ne gre za vprašanje, ali so stroški upravičeni ali ne, oziroma zakaj so neupravičeni, temveč za vprašanje, zakaj jih je upravičenec vključil v zahtevek za izplačilo in ali ti razlogi izključujejo njegovo krivdo oziroma odgovornost.
16.Kako razlagati izjeme od predvidenih sankcij znižanja plačila po predpisih EU, izhaja iz sklepa Vrhovnega sodišča RS opr. št. X Ips 117/2020 z dne 10. 2. 2021, v katerem je sodišče poudarilo, da z vidika dokazovanja izključitve odgovornosti ne gre za vprašanje, ali so stroški upravičeni ali ne, oziroma zakaj so neupravičeni, temveč za vprašanje, zakaj jih je upravičenec vključil v zahtevek za izplačilo in ali ti razlogi izključujejo njegovo krivdo oziroma odgovornost.
17.Po mnenju Vrhovnega sodišča zgolj opustitev vložitve zahtevka za odobritev spremembe še ni sankcionirana s kaznijo. Če upravičenec za druga oziroma dodatna dela, to je za spremembo obveznosti po odločbi o pravici do sredstev, ne vloži zahtevka za odobritev spremembe obveznosti, določenih v odločbi o pravici do sredstev, stroški za ta dela niso upravičeni, vendar zgolj opustitev vložitve zahtevka za odobritev spremembe še ni sankcionirana. Zaradi te opustitve le sofinanciranja teh del po odločbi o pravici do sredstev ni mogoče uveljavljati.
17.Po mnenju Vrhovnega sodišča zgolj opustitev vložitve zahtevka za odobritev spremembe še ni sankcionirana s kaznijo. Če upravičenec za druga oziroma dodatna dela, to je za spremembo obveznosti po odločbi o pravici do sredstev, ne vloži zahtevka za odobritev spremembe obveznosti, določenih v odločbi o pravici do sredstev, stroški za ta dela niso upravičeni, vendar zgolj opustitev vložitve zahtevka za odobritev spremembe še ni sankcionirana. Zaradi te opustitve le sofinanciranja teh del po odločbi o pravici do sredstev ni mogoče uveljavljati.
18.Dokazno breme, da ni odgovoren za vključitev neupravičenega zneska, je namreč po 30. členu Uredbe (EU) 65/2011 na strani upravičenca, ki mu mora upravni organ, ki vodi postopek, dati možnost dokazovanja, da za neupravičeni znesek v zahtevku ni odgovoren.
18.Dokazno breme, da ni odgovoren za vključitev neupravičenega zneska, je namreč po 30. členu Uredbe (EU) 65/2011 na strani upravičenca, ki mu mora upravni organ, ki vodi postopek, dati možnost dokazovanja, da za neupravičeni znesek v zahtevku ni odgovoren.
19.V ponovljenem postopku je tožena stranka tožeči stranki dala možnost dokazovanja, da ni odgovorna za to, da je bil znesek za stroške črpanja visokih voda vključen v zahtevek za izplačilo. Trditev tožeče stranke je namreč bila, da je tako storila po nasvetu predstavnika Agencije. V postopku pred toženo stranko so bili tako zaslišani B. B. in A. A., izjavo za stranko pa je dal C. C. Vse navedene je v dokaznem postopku zaslišalo tudi sodišče.
19.V ponovljenem postopku je tožena stranka tožeči stranki dala možnost dokazovanja, da ni odgovorna za to, da je bil znesek za stroške črpanja visokih voda vključen v zahtevek za izplačilo. Trditev tožeče stranke je namreč bila, da je tako storila po nasvetu predstavnika Agencije. V postopku pred toženo stranko so bili tako zaslišani B. B. in A. A., izjavo za stranko pa je dal C. C. Vse navedene je v dokaznem postopku zaslišalo tudi sodišče.
20.Priča B. B. je zaslišana pred sodiščem povedala, da je bila njena naloga, ko je bila zaposlena pri tožeči stranki, da pripravlja tovrstne zahtevke za izplačilo. To je naredila tudi v obravnavani zadevi, ko je dobila zaključno situacijo. V konkretnem primeru se ji je pri pregledu stroškov pojavila dilema, kaj storiti s stroškom za črpanje vode, ki je bil izreden strošek, zato je v zvezi s tem poklicala g. A. A. Ko sta se pogovarjala o tem, ji je dejal, da je vse stroške treba vključiti v zahtevek. Na osnovi tega pogovora so nato tako tudi storili. Povedala je še, da sta z g. A. A. govorila o zahtevku, ki ga je pripravljala potem, ko je vse račune in končne situacije izvajalca dobila na mizo. Nikoli se ni ukvarjala s tem, da bi oziroma ali bi lahko kaj spremenila v računu ali končni situaciji, ki jo sestavi izvajalec.
20.Priča B. B. je zaslišana pred sodiščem povedala, da je bila njena naloga, ko je bila zaposlena pri tožeči stranki, da pripravlja tovrstne zahtevke za izplačilo. To je naredila tudi v obravnavani zadevi, ko je dobila zaključno situacijo. V konkretnem primeru se ji je pri pregledu stroškov pojavila dilema, kaj storiti s stroškom za črpanje vode, ki je bil izreden strošek, zato je v zvezi s tem poklicala g. A. A. Ko sta se pogovarjala o tem, ji je dejal, da je vse stroške treba vključiti v zahtevek. Na osnovi tega pogovora so nato tako tudi storili. Povedala je še, da sta z g. A. A. govorila o zahtevku, ki ga je pripravljala potem, ko je vse račune in končne situacije izvajalca dobila na mizo. Nikoli se ni ukvarjala s tem, da bi oziroma ali bi lahko kaj spremenila v računu ali končni situaciji, ki jo sestavi izvajalec.
21.V zvezi s tem, zakaj niso zaprosili za spremembo obveznosti, je povedala, da so šteli, da to ni sprememba, ampak nepredvideni stroški, ki niso nikakor vplivali na spremembo projekta in se gradbeno dovoljenje ni spreminjalo. Zato so razumeli, da zahteve za spremembo obveznosti ni treba vložiti in tega tudi g. A. A. ni omenil.
22.Priča C. C. je zaslišan povedal, da je bil udeležen pri izvedbi investicije z izvajalcem. Zaradi deževja je bilo iz gradbenih jam treba izčrpati vodo, kar so morali narediti, da so z gradnjo lahko nadaljevali. Imeli so tudi rok za končanje del. Sam pri sestavi zahtevka ni sodeloval, sodeloval je pri izvedbi del. Povedal je še, da so si razlagali, da je treba zahtevek za spremembo obveznosti vložiti takrat, ko se spremeni funkcionalnost oziroma, ko je treba dobiti spremenjeno gradbeno dovoljenje. Pojasnil je še, da je B. B. v pogovoru z A. A. govorila o tem, ali naj se vključi strošek črpanja vode v zahtevek ne končno situacijo, saj je ta strošek v končni situaciji tako ali tako bil.
23.Priča A. A. je zaslišan povedal, da sta se z go. B. B. pogovarjala o tem, ali se lahko stroški črpanja vode prikažejo v končni situaciji oziroma računu. Na vprašanje, ali sta govorila tudi o tem, ali se to lahko vključi v zahtevek, je odgovoril, da misli, da ne. Menil je sicer, da je imela tožeča stranka slab projekt, saj je praviloma v vseh drugih tovrstnih projektih, kjer je blizu podtalnica, strošek črpanja voda vključen. O tem, ali bi bilo potrebno vložiti vlogo za spremembo obveznosti, nista govorila.
24.Sodišče je priči A. A. in B. B. soočilo glede vprašanja, ali sta v omenjenem telefonskem pogovoru govorila o vključitvi stroška črpanja voda v končno situacijo oziroma račun ali zahtevek za izplačilo. Tudi po soočenju sta obe priči vztrajali pri svojih izpovedbah in sicer je ga. B. B. dejala, da sta govorila o zahtevku za izplačilo, pri čemer je pristavila, da ona končne situacije ne more spremeniti. Priča A. A. je dejal, da so "po njegovem" govorili o vključitvi v račun.
25.Za odločitev v predmetni zadevi je relevantna določba 30. člena Uredbe 65/2011, po kateri je za uporabo sankcije (ki nastopi, če znesek, ki ga tožena stranka plača upravičencu na podlagi zahtevka za plačilo presega znesek po odločbi o pravici do sredstev za več kot 3 %), bistveno, ali lahko upravičenec dokaže, da ni odgovoren za vključitev neupravičenega zneska. V tem primeru se namreč znižanje ne uporabi.
26.Upoštevajoč stališče Vrhovnega sodišča RS v zgoraj navedeni zadevi je torej za odločitev bistveno, zakaj je upravičenec stroške, katerih plačilo je bilo zavrnjeno, vključil v zahtevek za izplačilo in ali ti razlogi izključujejo njegovo krivdo oziroma odgovornost. Dejstvo, da predhodni zahtevek za odobritev sprememb ni bil vložen, torej samo po sebi še ne pomeni, da upravičenec ne more dokazovati, da ni kriv za vključitev zneska neupravičenih stroškov v zahtevek za izplačilo. Neupravičeni stroški so namreč vedno posledica neizpolnjevanja predpisanih pogojev. Stališče, po katerem so upravičenci vedno sankcionirani z upravno kaznijo, ker so na te pogoje pristali s prijavo na javni razpis, po presoji vrhovnega sodišča nasprotuje izhodiščnemu stališču, po katerem mora imeti upravičenec možnost dokazovanja, da ni kriv. Možnosti dokazovanja namreč ni, če bi bilo za uporabo upravne kazni ključno le dejstvo, da je stranka neupravičene stroške vključila v zahtevek za izplačilo, čeprav je bila seznanjena s tem, da v ta zahtevek lahko vključi le upravičene stroške.
27.Glede na obrazloženo sodišče v predmetni zadevi zaključuje, da tožeča stranka ni odgovorna za vključitev neupravičenega zneska v zahtevek za izplačilo. Odgovornost za ravnanja z negativno oziroma nezaželeno posledico je podana, kadar je to dejanje storjeno bodisi namenoma bodisi iz malomarnosti. Po izvedenem dokaznem postopku sodišče zaključuje, da tožeči stranki nobene od teh krivdnih oblik ni mogoče očitati. Izrek sankcije je upravičen, če je prosilec v zahtevek za izplačilo vključil neupravičene stroške, čeprav je vedel, da niso upravičeni (torej namenoma), ali pa, če je opustil potrebno skrbnost glede svojih obveznosti (torej iz malomarnosti).
28.Iz dejanskih ugotovitev v predmetni zadevi izhaja, da so se stroški črpanja voda pojavili kot izreden nepredviden strošek. Zaslišani priči B. B. in C. C. sta pojasnili, da vloge za spremembo obveznosti niso vložili, ker so v skladu z dotakratno prakso menili, da je to potrebno le takrat, ko gre za spremembo projekta, ki zahteva spremembo gradbenega dovoljenja. Iz navedb tožeče stranke izhaja, da so bile takšne do takratne izkušnje. Priča B. B., ki je bila pri tožeči stranki zadolžena za vlaganje tovrstnih zahtevkov na Agencijo, je povedala, da se ji je v zvezi s stroški za črpanje vode pojavila dilema, zato je klicala g. A. A. Njegov odgovor je razumela tako, naj te stroške vključi v zahtevek in je tako tudi storila.
29.Vse navedeno sodišče vodi do zaključka, da tožeča stranka ni odgovorna za vključitev neupravičenega zneska, zato izrek sankcije ni utemeljen. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka sodišče ugotavlja, je tožeča stranka (oziroma njena zaposlena oseba B. B.) ob zavedanju, da se je pojavil izreden nepredviden strošek črpanja voda, skušala razjasniti vprašanje, ali je upravičena do plačila za ta strošek. Glede na to ji namerne vključitve tega stroška v zahtevek (to je, z zavedanjem, da je neupravičen) ni mogoče pripisati. Glede vprašanja odgovornosti iz malomarnosti pa sodišče ugotavlja, da je zaradi razjasnitve tega vprašanja, B. B. po telefonu govorila z A. A. Ta telefonski pogovor se je odvijal v letu 2014 in povsem razumljivo je, da se zaradi poteka časa spomini na ta dogodek razlikujejo. B. B. je vztrajala, da sta z A. A. govorila o vključitvi tega stroška v zahtevek za izplačilo, A. A. pa, da sta govorila o končni situaciji. Izkustveno logično je stališče tožeče stranke, da o končni situaciji nista mogla govoriti, saj je ta rezultat pogodbenega razmerja med izvajalcem del in tožečo stranko kot naročnikom, ki mu pritrjuje tudi sodišče. Ne glede na to pa je za odločitev v predmetni zadevi bistveno predvsem, da tožeča stranka v zvezi z vprašanjem vključitve tega stroška v zahtevek ni ravnala malomarno. Prav nasprotno, skušala je zadevo razjasniti in nato ravnala v skladu s tem, kot je navodilo razumela. Glede na to ji po presoji sodišče ni mogoče pripisati odgovornosti (ne namerne ne malomarnostne) za vključitev tega stroška v zahtevek. Ker je tožeča stranka s tem dokazala, da ni odgovorna za vključitev neupravičenega stroška v zahtevek, se po izrecni določbi četrtega odstavka 1. točke 30 Uredbe 65/2011 znižanje ne uporabi.
30.Po zgoraj obrazloženem je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločbo Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33131-4/2013/120 z dne 7. 11. 2022 v izpodbijanem delu odpravilo in v skladu s četrtim odstavkom tega člena zadevo v tem delu vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponoven postopek (I. točka izreka).
31.V II. točki izreka je v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 sodišče določilo način izvršitve svoje odločitve in sicer tako, da v ponovljenem postopku šteje, da tožeča stranka ni odgovorna za vključitev stroška črpanja visokih voda v zahtevek za izplačilo.
32.V zvezi s predlogom tožeče stranke za odločitev v sporu polne jurisdikcije sodišče dodaja, da že z vidika ustavne podlage (tretji odstavek 120. člena in 157. člen Ustave) velja, naj sodišče le izjemoma odloča o stvari sami pod pogoji, ki jih določa 65. člen ZUS-1, ki v predmetni zadevi niso podani. Sodišče pa je določilo način svoje odločitve, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe. Organ mora izdati nov akt v 30 dneh od dneva prejema te sodbe, pri tem pa je vezan na izrek sodbe, na dejansko stanje, ki ga je sodišče ugotovilo na glavni obravnavi ter na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in postopka (peti odstavek 64. člena ZUS-1).
33.Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po tej določbi se, če sodišče ugodi tožbi in v upravnem sporu izpodbijani akt odpravi, tožniku (glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu) prisodi pavšalni znesek v skladu s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje, to je Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Če je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se tožeči stranki priznajo stroški v višini 385,00 € (četrti odstavek 3. člena Pravilnika). Če je moral tožnik v postopku stvar dodatno pojasnjevati z obrazloženimi vlogami, se mu priznajo stroški v višini 10 % od zneskov določenih v prejšnjem členu (4. člen Pravilnika).
34.V predmetni zadevi je sodišče odločilo na glavni obravnavi, tožeča stranka pa je v postopku zadevo dodatno pojasnila v pripravljalni vlogi, zato ji je sodišče odmerilo nagrado v višini 385,00 €, k čemur je prištelo še 10 %, to je 38,50 €, torej skupaj 423,50 €. K temu je prištelo še 93,17 € 22 % za DDV in skupno znesek 516,67 €, naložilo v plačilo toženi stranki.
-------------------------------
1V omenjeni zadevi je sodišče razlagalo določbo 63. člena Izvedbene Uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo Uredbe št. 809/2014. Ta je v bistvenem podobna določbi 30. člena Uredbe Komisije (EU) 65/2011, ki je materialnopravna podlaga za odločitev o sankciji v predmetni zadevi. Razlika je v tem, da Uredba Komisije (EU) št. 809/2014 v 63. členu določa kazen, kadar je odstopanje med zneskoma večje kot 10 %, glede odgovornosti upravičenca pa določa, da se kazni ne uporabijo, če lahko upravičenec zadovoljivo dokaže, da ni kriv za vključitev neupravičenega zneska, ali če je pristojni organ drugače prepričan, da za to ni kriv zadevni upravičenec. Pomensko sta si obe določbi torej tako blizu, da je interpretacija določbe 63. člena Izvedbene Uredbe Komisije (EU) 809/2014 iz sklepa Vrhovnega sodišča št. X Ips 117/2020 uporabna tudi v predmetni zadevi.
2Ta določa: sodišče sme upravni akt odpraviti in s sodbo odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje, še zlasti, če: bi odprava izpodbijanega upravnega akta in novi postopek pri pristojnem organu prizadela tožniku težko popravljivo škodo; izda pristojni organ potem, ko je bil upravni akt odpravljen, nov upravni akt, ki je v nasprotju s pravnim mnenjem sodišča ali z njegovimi stališči, ki se nanašajo na postopek.
Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja - člen 30, 30-1, 30-1/4
Zakon o kmetijstvu (2008) - ZKme-1 - člen 56, 56/4
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.