Jedro

Čeprav je tožna stranka že v postopku na prvi stopnji oporekala aktivni legitimaciji tožeče stranke v tem sporu, ker naj bi bila v materialnopravnem razmerju glede naročila dela, katerega plačilo sedaj vtožuje tožeča stranka, z družbo C. d.o.o. in ne s tožečo stranko C., J. P. s.p., za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka po presoji sodišča prve stopnje ni bistveno, s kom je tožena stranka sklenila pogodbo o delu. Glede na tako stališče sodišča prve stopnje izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnem dejstvu, s kom je tožena stranka sklenila pogodbo o delu. Le pogodbena stranka je lahko subjekt materialnopravnega razmerja v predmetnem sporu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se mu zadeva vrne v novo sojenje.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Plg ... z dne ... obdržalo v veljavi za 1,917.702,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9.10.1995 do plačila in za 52.198,00 SIT stroškov plačilnega naloga z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 24.4.1996 do plačila (1. tč. izreka), navedeni plačilni nalog pa je razveljavilo za 238.278,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19.4.1996 do plačila in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (2. tč. izreka). Toženi stranki je naložilo še povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 87.109,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 7.9.1999 do plačila (3. tč. izreka). Zoper navedeno sodbo se je v delu, v katerem ni uspela (1. in 3. tč. izreka sodbe), pravočasno pritožila tožena stranka, uveljavljala pa je vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. čl. ZPP in predlagala, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožbenih stroškov ni priglasila. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. Čeprav je tožna stranka že v postopku na prvi stopnji oporekala aktivni legitimaciji tožeče stranke v tem sporu, ker naj bi bila v materialnopravnem razmerju glede naročila dela, katerega plačilo sedaj vtožuje tožeča stranka, z družbo C. d.o.o. in ne s tožečo stranko C., J.P. s.p., za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka po presoji sodišča prve stopnje ni bistveno, s kom je tožena stranka sklenila pogodbo o delu. Tako stališče prvostopenjskega sodišča je pravno zmotno in nevzdržno, saj dopušča prakso, da v situaciji, ko je samostojni podjetnik (ki kot fizična oseba odgovarja z vsem svojim premoženjem) istočasno tudi družbenik družbe z omejeno odgovornostjo (ki za obveznosti družbe odgovarja le s premoženjem družbe) po svoji presoji terjatve iz poslovnih razmerij vodi kot premoženje samostojnega podjetnika, za obveznosti iz poslovnih razmerij pa bremeni družbo. Glede na tako stališče sodišča prve stopnje izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnem dejstvu, s kom je tožena stranka sklenila pogodbo o delu. Le pogodbena stranka je lahko subjekt materialnopravnega razmerja v predmetnem sporu. Izpodbijane sodbe zato ni mogoče preizkusiti (14. tč. 2. odst 339. čl. ZPP). Glede na to je bilo potrebno pritožbi ugoditi, sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1. in 3. tč. izreka) razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odst. 354. čl. ZPP), v katerem bo moralo po oceni vsakega dokaza posebej in vseh skupaj skladno z 8. čl. ZPP ugotoviti navedeno odločilno dejstvo in v sodbi navesti jasne razloge glede subjektov materialnopravnega razmerja, iz katerega izhaja vtoževana terjatev.