Jedro

Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, (med drugim) če je zahteva ali pričakovanje prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. V obravnavanem primeru pa organ za BPP ugotavlja, da po ustaljeni sodni praksi (na katero se pravilno sklicuje) Vrhovno sodišče pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe zavrne, če tožnik pomanjkljivosti tožbe v odrejenem roku ne odpravi, kot je bilo zahtevano.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče, organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev izredne BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča I U 1722/2021-12 z dne 20. 4. 2022 ter za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v upravnem sporu, ki se pred Upravnim sodiščem vodi pod opr. št. I U 1722/2021. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ za BPP tožnici prošnjo za BPP v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča I U 1722/2021 z dne 20. 4. 2022 zavrnil, ker je presodil, da ni izpolnjen objektivni pogoj po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter da po kriteriju razumnosti zadeve BPP ni mogoče priznati. Ni namreč utemeljeno tožničino pričakovanje dodelitve BPP ter je v očitnem nasprotju z ustaljeno sodno prakso, po kateri se nejasna in nepopolna tožba, ker je taka neprimerna za obravnavo, zavrže. Prošnjo za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v zadevi I U 1722/2021 je organ zavrnil, ker je ocenil, da glede na stanje zadeve ni izkazana potreba po dodelitvi BPP, kot je bila zaprošena. Prošnjo za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje v navedeni zadevi pa je organ zavrnil kot preuranjeno.

2. Tožnica se ne strinja, da bi bila odločitev o zavrnitvi prošnje za BPP v zadevi oprostitve plačila šolnine pravilna. Meni, da so bile njene „besede jasne“. Želela bi doseči odpravo odločitve v zadevi I U 1722/2021, zato BPP nujno potrebuje. Tožnica sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je sodišču upravni spis v zadevi.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev tožnici prošnje za BPP, in sicer za pravno svetovanje in zastopanje v postopkih, povezanih s sklepom tega sodišča I U 1722/2021 z dne 20. 4. 2022, s katerim je sodišče zavrglo tožničino tožbo v zadevi oprostitve šolnine za vpis na študij na Fakulteti za ...

6. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ za BPP tožnici (najprej) zavrnil prošnjo za BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča I U 1722/2021-12 z dne 20. 4. 2022, ter se pri tem oprl na določbo prvega odstavka 24. člena ZBPP, po kateri se pri presoji dodelitve BPP upošteva, da mora prosilec imeti v zadevi verjetne izglede za uspeh.

7. Tožnica ugovarja, kolikor je iz tožbe (oziroma njenih vlog, obravnavanih kot tožba) mogoče razbrati, da je odločitev organa za BPP nepravilna ter da so bile „njene besede“ jasne.

8. Sodišče se z organom za BPP strinja, da tožnica s pritožbo zoper sklep - s katerim je sodišče zavrglo njeno tožbo ob ugotovitvi, da ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot je bila pozvana, in na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 – ne izkazuje verjetnih izgledov za uspeh. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za BPP, (med drugim) da zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva. Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP pa se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, (med drugim) če je zahteva ali pričakovanje prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. V obravnavanem primeru pa organ za BPP ugotavlja, da po ustaljeni sodni praksi (na katero se pravilno sklicuje) Vrhovno sodišče pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe zavrne, če tožnik pomanjkljivosti tožbe v odrejenem roku ne odpravi, kot je bilo zahtevano. Glede na to sodišče ne pritrjuje tožničinemu ugovoru, da odločitev organa za BPP ni pravilna.

9. Kolikor pa tožnica meni, da so bile „njene besede“ jasne in torej da naj bi bila njena tožba v zadevi I U 1722/2021 brez pomanjkljivosti za obravnavo, ji sodišče ne pritrjuje. Sodišče ugotavlja, da je bila v zadevi I U 1722/2021 tožnica pozvana, naj odpravi naslednje pomanjkljivosti tožbe: navede izpodbijani akt, postavi tožbeni predlog v skladu s 30. členom ZUS-1 in vloži kopijo ali prepis tožbe in izpodbijanega akta v zadostnih izvodih za sodišče in toženo stranko, ter da je bila opozorjena, da bo v primeru, če pozivu ne bo sledila, sodišče tožbo zavrglo, vendar da pomanjkljivosti tožbe v odrejenem (podaljšanem) roku ni odpravila. Ob prej navedenih pomanjkljivostih tožbe pa sodišče sodi, da o tožbi vsebinsko ni bilo mogoče odločati ter da je bil poziv k odpravi pomanjkljivosti tožbe, upoštevaje določbe 30. člena ZUS-1 o obvezni vsebini tožbe, potreben, zaključek, da tožbe z navedenimi pomanjkljivostmi ni bilo mogoče vsebinsko obravnavati, pa pravilen.

10. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je organ tožnici zavrnil tudi prošnjo za BPP za pravno svetovanje in zastopanje v zadevi I U 1722/2021 pred sodiščem na prvi in drugi stopnji, iz razloga, ker ni izkazala potrebe za zaprošeno BPP. Sodišče organu za BPP pritrjuje in se z njim strinja, da ob stanju zadeve, ko je (bil tedaj) v teku pritožbeni postopek (faza pred sodiščem prve stopnje), ni izkazana ne potreba po BPP za morebiten ponovni prvostopenjski postopek, ne potreba po BPP za postopek na drugi stopnji ter da bo tožnica, ko in če bosta taka postopka potekala, lahko (ponovno) zaprosila za BPP.

11. Ker je sodišče presodilo, da so tožbeni ugovori neutemeljeni, ugotovilo pa tudi ni kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Sodišče je brez glavne obravnave odločilo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, ni sporno (tožnica ne ugovarja, da ima ob predstavljeni ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča verjetne izglede za uspeh s pritožbo, niti da bi bila zaprošena BPP za zastopanje na prvi in drugi stopnji ob stanju zadeve potrebna).