Jedro

Izpodbijana odločitev o ugoditvi predlogu je bila sprejeta, ne da bi bil predlog predhodno vročen predlagateljici. Ker gre za poseg v njeno pravico do zastopanja koristi svojega otroka v tem postopku, je utemeljen očitek, da je s tem, ko ni imela možnosti izreči se o predlogu, kršena njena pravica do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Glede na pritožbene navedbe je vzbujen dvom o izkazanosti okoliščin, ki bi narekovale postavitev kolizijskega skrbnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postpek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, (1) da se sinu predlagateljice in nasprotnega udeleženca A. A. za zastopanje v tej zadevi imenuje kolizijski skrbnik odvetnik B. B. (I. točka izreka), (2) da je kolizijski skrbnik dolžan zavarovati pravice in koristi otroka v tem postopku (II. točka izreka), in (3) da bodo stroški kolizijskega skrbnika izplačani iz sredstev sodišča (III. točka izreka).

2.Predlagateljica v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Postavitev kolizijskega skrbnika ni potrebna in ne predstavlja največje koristi za otroka. Njuna interesa nista v navzkrižju. Pri sinu se kaže velik razkorak med izjavami, ki jih poda pod pritiski očeta. V zadnjem obdobju je izkazoval odklonilno vedenje do mame, a se je izkazalo, da izrečeno ni bilo resnični odraz njegove želje in notranjosti. Po vrnitvi iz kriznega centra je pokazal veliko spremembo v obnašanju, odnosu do matere in sorojencev in nasploh do življenja. Ko mu je povedala, da ga ne bo ovirala pri preselitvi k očetu, če to zares želi, sta imela s sinom dolg, čustven in odkrit pogovor, v katerem ji je razkril, da si v resnici ne želi spremeniti okolja, v katerem živi. Pokazal je interes, da skupaj obiščeta nekoga, ki bi jima pomagal izboljšati odnos. Tečejo tudi usklajevanja o terminu srečanja pri CSD, na katerem se bo A. A. po svojih željah in interesih pogovoril s strokovnimi delavkami.

A. A. je mladostnik s svojimi muhami, zaradi katerih predvsem pri sprejemanju postavljenih meja in pravil prihaja do nesoglasij. Ta nesoglasja ne morejo zadostovati za sklepanje o navzkrižju interesov.

Neupravičen je očitek, da s predlogom za ukinitev stikov ni ravnala v skladu s sinovimi interesi. Sodna izvedenka je pred tremi leti podala mnenje, da je treba očetu nemudoma onemogočiti stike z otroki, ker jih odtujuje, in da se bo situacija, ki se je pojavljala pri starejšem sinu, ponovila pri mlajšem. V drugačnih razmerah bi se strinjala, da otrok potrebuje ustrezen odnos z obema od staršev, ni pa tako stališče razumljivo v tem primeru, ko oče izvaja nad sinom pritiske, manipulacije in psihično nasilje. Dejansko gre za navzkrižje interesov med očetom in sinom in ne med materjo (kot zakonito zastopnico) in sinom.

Sodišče se je oprlo le na mnenje CSD z dne 6. 6. 2024 in zapisnik razgovora z otrokom z dne 13. 5. 2024. Dva dokumenta iz večletnega postopka ne prikazujeta celotne slike. Sodišče ji ni dalo priložnosti, da bi se izrekla o predlogu nasprotnega udeleženca, niti je ni zaslišalo, kar pomeni kršitev kontradiktornosti. Posledično je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Bistvena kršitev določb postopka je podana tudi zato, ker se sodišče ni opredelilo do izvedenskega mnenja, ki bi pokazalo, da interesi matere in otroka niso v navzkrižju.

Ker je bila z enakim namenom in nalogo že postavljena sodna izvedenka, postavitev kolizijskega skrbnika pomeni nepotrebno dodatno obremenitev za otroka. Izvedenka je podala mnenje in evalvirala sina, kolizijski skrbnik pa niti nima na razpolago mehanizmov in orodij, da bi ugotovil otrokovo dejansko voljo in koristi. Zelo verjetno je, da bo sin izpostavljen dodatnim pritiskom s strani očeta o tem, kako naj izpoveduje. Poleg tega je po vrnitvi iz kriznega centra sin dobil podporo s strani strokovne delavke Strokovnega centra B. in je bilo zato v tem času po posvetih omejeno srečevanje z drugimi strokovnjaki.

3.Nasprotni udeleženec ni odgovoril na pritožbo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Odločitev o postavitvi kolizijskega skrbnika temelji na prvem odstavku 269. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), po katerem se kolizijski skrbnik imenuje otroku, nad katerim izvajajo starševsko skrb starši, če so si njihove koristi v navzkrižju. Taka odločitev omejuje pravico staršev do zastopanja svojega otroka.

6.Trinajstletni sin udeležencev, ki mu je z izpodbijanim sklepom postavljen kolizijski skrbnik, je na podlagi sodne poravnave, ki sta jo starša sklenila v avgustu 2018 po razpadu njune življenjske skupnosti, zaupan v varstvo in vzgojo materi. V tem postopku, ki teče od 2019 po materinem predlogu, naj se očetu odvzame pravica do stikov s sinom in ostalimi njunimi otroci, očetovem nasprotnem predlogu, naj se odločitev o zaupanju spremeni in se otroci zaupajo v varstvo in vzgojo njemu, ter predlogu CSD za nadzor nad izvajanjem starševske skrbi, je oče 7. 6. 2024 podal predlog za postavitev kolizijskega skrbnika. Odločitev o ugoditvi predlogu in postavitvi kolizijskega skrbnika z nalogo, zavarovati pravice in koristi otroka v tem postopku, temelji na ugotovitvah, - da je dečkov razvoj ogrožen, - da ga v hudo stisko ga spravljajo nasprotujoča sporočila staršev, - da doživlja razdvojenost, odnos z materjo je porušen, izraža željo po večjem obsegu stikov z očetom in življenju pri njem, - da je v postopku treba zasledovati otrokov interes po vzpostavitvi ustreznega odnosa z vsakim od staršev ter - da materina dejanja v postopku (predlog za ukinitev stikov z očetom) kažejo, da si za to ne prizadeva in prvenstveno ne sledi sinovim, ampak svojim interesom.

8.Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka je pritožbeno sodišče materini pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Starši nastopajo v tem postopku tako v vlogi predlagatelja kot nasprotnega udeleženca. Zaradi jasnosti bosta v tej odločbi poimenovana v njuni prvotni funkciji - mati kot predlagateljica, oče pa kot nasprotni udeleženec.