Jedro

Ker je tožeča stranka tožbo umaknila zato, ker je tožena stranka zahtevek med pravdo izpolnila, tožena stranka ni upravičena do povrnitve pravdnih stroškov.

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da mora vsaka stranka nositi svoje pravdne stroške. Tožena stranka mora povrniti tožeči stranki stroške te pritožbe v znesku 13.500,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje tega sklepa, v 8 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek zaradi umika tožbe in tožeči stranki naložilo, da mora povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 28.732,00 SIT. Proti stroškovni odločitvi sodišča prve stopnje je vložila tožeča stranka pritožbo zaradi zmotne uporabe določila 158. člena ZPP in predlagala razveljavitev oziroma spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se toženi stranki naloži plačilo pravdnih stroškov in pritožbenih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Pritožba je deloma utemeljena. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da tožeča stranka v vlogi z dne 4.11.1998 ni navedla, kdaj je tožena stranka vtoževano obveznost poravnala, vendar je iz celotne vsebine te vloge razvidno, da tožbo umika, ker je tožena stranka obveznost (očitno med pravdo) poravnala, saj je zahtevala povrnitev pravdnih stroškov. S tem je tožeča stranka glede stroškovne odločitve navedla vsa dejstva, odločilna za uporabo prvega odstavka 158. člena ZPP. Tožena stranka trditev tožeče stranke iz prej navedene pripravljalne vloge ni v ničemer prerekala. Iz tega sledi zaključek, da je do umika tožbe prišlo zato, ker je tožena stranka vtoževano obveznost izpolnila. Pritožnik zato utemeljeno trdi, da je sodišče prve stopnje v tem primeru nepravilno uporabilo določilo prvega odstavka 158. člena ZPP, ko je tožeči stranki naložilo, da mora toženi stranki povrniti pravdne stroške. Ob pravilni uporabi te določbe tožena stranka v konkretnem primeru ni upravičena do povrnitve pravdnih stroškov, tožeča stranka pa bi bila upravičena, vendar zahtevka za povrnitev pravdnih stroškov z vlogo z dne 14.11.1998 ni določno postavila (glej prvi odstavek 163. člena ZPP), zato zahtevku za povrnitev pravdnih stroškov ni bilo mogoče ugoditi. Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep spremenilo tako, da je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške in sicer tožeča stranka zato, ker jih ni določno priglasila, tožena stranka pa zato, ker do povrnitve pravdnih stroškov ni upravičena, saj je prišlo do umika tožbe zaradi izpolnitve obveznosti. Glede na uspeh s pritožbo je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške te pritožbe (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbene stroške je sodišče druge stopnje odmerilo od vrednosti, s katero je tožeča stranka v pritožbi uspela, to je od zneska 28.732,00 SIT. Pri tem ji je priznalo nagrado za sestavo pritožbe, odmerjeno po 2. točki 16. tarifne številke Odvetniške tarife v višini 50 točk in sodno takso za pritožbo v višini 600 točk.