Jedro

Pritožbeno sodišče soglaša, da je pri ugotavljanju toženčevega gmotnega stanja – sposobnosti plačila sodne takse – treba upoštevati neto mesečni zaslužek. Ta sredstva toženec in žena lahko porabita za preživljanje družine; sredstva, nakazana zaradi nadomestila stroškov v zvezi z delom, niso dohodek. Ta sredstva ne služijo za preživljanje družine. Upoštevanje neto plače je običajno pri ugotavljanju zaslužka oz. gmotnega stanja. Ker imajo delavci različne stroške v zvezi z delom – zlasti s prihodom na delo zaradi večje ali manjše oddaljenosti od delovnega mesta – je na ta način zagotovljeno enako obravnavanje prosilcev za taksno oprostitev. Nadomestilo, ki ga delavec prejme za pokrivanje stroškov prihoda na delo in prehrane med delom ter drugih stroškov dela, je porabljeno za zagotavljanje pogojev za delo in ne za preživljanje družine.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremni tako, da se toženo stranko oprosti plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženo stranko delno oprostilo plačila sodne takse za pritožbo. Odločilo je, da je dolžna plačati 50,00 EUR sodne takse, v ostalem delu – do višine taksne obveznosti 195,00 EUR – pa je toženo stranko plačila sodne takse za pritožbo oprostilo.

2. Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa tako, da bo predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugodeno, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritrjuje ugotovitvi, da toženec živi v štiričlanskem gospodinjstvu – skupaj z ženo, sinom in pastorko. Ne soglaša pa z ugotovljenim dohodkom na družinskega člana. Pri izračunu dohodka je sodišče upoštevalo zneske izplačil na transakcijski račun, ki vključujejo tudi nadomestilo stroškov malice in prevoznih stroškov. Morali bi biti upoštevani zneski neto plače. Na ta način dohodke upoštevajo tudi centri za socialno delo pri izračunu socialnih prejemkov. Zatrjuje, da brez škode za svoje preživljanje ne zmore plačila sodne takse v višini 50,00 EUR.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na ugotovitev, da mesečni dohodek na člana štiričlanskega gospodinjstva znaša 346,49 EUR. Izračunalo ga je tako, da je upoštevalo dohodke v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodne takse: za toženca v višini 938,20 EUR mesečno in za ženo v višini 402,74 EUR mesečno. Pritožba pravilno izpostavlja, da so pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka upoštevani zneski, ki vključujejo sredstva, ki so jima bila izplačana zaradi povrnitve stroškov, nastalih v zvezi z delom.

5. Iz toženčevih plačilnih list za mesece julij, avgust in september 2016 je razviden neto mesečni dohodek 596,32 EUR; na transakcijski račun pa je toženec prejel poleg neto plače tudi nadomestilo stroškov prevoza na delo, prehrane in ostalih stroškov, tako da so izplačila na osebni račun v navedenih mesecih znašala 920,78 EUR, 816,20 EUR in 1.212,64 EUR. Toženčeva žena je v mesecih julij, avgust in september 2016 zaslužila neto 320,65 EUR, 320,94 EUR in 318,03 EUR; poleg neto plače pa je prejela tudi nadomestilo stroškov prevoza na delo in prehrane, tako da so prejemki v navedenih mesecih znašali: 435,28 EUR, 464,58 EUR, 478,35 EUR.

6. Pritožbeno sodišče soglaša, da je pri ugotavljanju toženčevega gmotnega stanja – sposobnosti plačila sodne takse – treba upoštevati neto mesečni zaslužek. Ta sredstva toženec in žena lahko porabita za preživljanje družine; sredstva, nakazana zaradi nadomestila stroškov v zvezi z delom, niso dohodek. Ta sredstva ne služijo za preživljanje družine. Upoštevanje neto plače je običajno pri ugotavljanju zaslužka oz. gmotnega stanja. Ker imajo delavci različne stroške v zvezi z delom – zlasti s prihodom na delo zaradi večje ali manjše oddaljenosti od delovnega mesta – je na ta način zagotovljeno enako obravnavanje prosilcev za taksno oprostitev. Nadomestilo, ki ga delavec prejme za pokrivanje stroškov prihoda na delo in prehrane med delom ter drugih stroškov dela, je porabljeno za zagotavljanje pogojev za delo in ne za preživljanje družine.

7. Toženčev neto zaslužek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za oprostitev plačila sodnih taks je znašal 596,32 EUR mesečno, zaslužek njegove žene pa 320,00 EUR mesečno, skupaj 916,32 EUR mesečno. Dohodek na družinskega člana znaša 229,00 EUR, kar minimalno presega osnovni znesek minimalnega dohodka, predpisanega z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih. Le ta je v času vložitve predloga za taksno oprostitev znašal 288,81 EUR. Glede na to, da nobeden od družinskih članov nima niti prihrankov niti premoženja, pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi bila s plačilom sodne takse za pritožbo sredstva, s katerimi se preživljajo toženec in njegova družina, znatno zmanjšana.

8. Z 11. čl. Zakona o sodnih taksah – ZST-1 je omogočeno tudi delno plačilo sodne takse, odlog plačila ter obročno plačilo sodne takse. Tudi taka rešitev v obravnavanem primeru ne pride v poštev, ker se družina preživlja s sredstvi, ki so opredeljena kot minimalni dohodek, potreben za preživljanje. Odločitev prvostopenjskega sodišča je zato spremenjena tako, da je toženec plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo oproščen v celoti (tretji odstavek 365. čl. ZPP).

9. Sodnica posameznica odloča na podlagi 366.a. čl. ZPP.