Jedro

Sodišče si napačno razlaga določbe Sodnega reda. Sodni red ne zahteva, da se na odpravku sodne poravnave nahaja tudi lastnoročni podpis strank in sodnika. Podpise mora vsebovati izvirnik sodne poravnave, izvirnik pa se nahaja v spisu zadeve, v kateri je bila sodna poravnava sklenjena. Nepravilno je stališče sodišča, da bi moralo biti v odpravku sodne poravnave zapisano, da so stranke sodno poravnavo prebrale in jo podpisale.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sklep Dn 56699/2025 z dne 10.04.2025 se razveljavita in zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v novo odločanje o vpisu.

Obrazložitev

1.Predlagatelja sta vložila predlog za izbris služnostne pravice stanovanja,¹ vpisane pri nepremičnini z ID znakom del stavbe 000-368-10 v njuno korist, z ID pravice 00008019. Predlog sta vložila na podlagi sodne poravnave Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu P 19/2023 z dne 3. 3. 2025. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je odločila, da predlagani vpis (izbris pravice) ni dovoljen, ker predložena listina ne izpolnjuje pogojev iz 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) in to zato, ker iz listine ni razvidno, da bi stranke sodno poravnavo prebrale in jo podpisale. V ugovornem postopku sta predlagatelja predložila še zapisnik o naroku za glavno obravnavo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu P 19/2023 z dne 3. 3. 2025. S stališčem sodišča, da listina ni primerna, se nista strinjala. Dejstvo, da je sodna poravnava potrjena po sodišču, konzumira dvom, ali so stranke prebrale in podpisale sodno poravnavo.

2.Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica njun ugovor zavrnila in potrdila sklep o zavrnitvi vpisa. Pritrdila je ugotovitvi zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, da iz listine ne izhaja, da so pravdne stranke zapisnik prebrale in vsebino poravnave potrdile z lastnoročnim podpisom, pri čemer je štelo, da je podpis strank bistven za sklenitev sodne poravnave. V ugovornem postopku predloženi zapisnik o naroku za glavno obravnavo nima pečata na koncu zapisnika, kot tudi ne oznake, da gre za pripis, kar je v nasprotju s 111. členom Sodnega reda. Iz tega zapisnika ne izhaja, da bi stranke poravnavo podpisale.

3.Zoper ta sklep se pritožujeta predlagatelja po pooblaščencu. Navajata, da je na sodni poravnavi, priloženi predlogu, žig sodišča, da gre za prepis, ki je skladen z izvirnikom. Dejstvo je, da se takšne sodne poravnave strankam ne vročajo podpisane tudi z njihove strani oziroma s strani pooblaščencev, pač pa stranke podpišejo zgolj zapisnik o naroku, na katerem je dogovorjena poravnava, a tudi tega zgolj v enem izvodu, ki ga hrani sodišče. Sodišče strankam po pooblaščencih vroči sodno poravnavo, ki je podpisana zgolj po sodni osebi. Žigosana in s strani sodišča podpisana sodna poravnava kaže na dejstvo, da je bil zapisnik ter sodna poravnava prebrana in podpisana s strani strank. Sodna poravnava, potrjena po sodišču, razblini dvom ali so stranke prebrale in podpisale sodno poravnavo. Žigosan in podpisan s strani sodne osebe je tudi zapisnik, ki sta ga predložila v ugovornem postopku. Iz sedme strani zapisnika izhaja, da so stranke izjavile, da so vsebino sodne poravnave razumele, da se strinjajo z njeno sklenitvijo in pravnimi posledicami ter jo sklepajo svobodno in brez prisile. Sklep izpostavlja pomanjkljivosti na listinah, ki so bile predlagateljema s strani sodišča vročene, vse z namenom realizacije sklenjene sodne poravnave. S tem pa, ko izpodbijani sklep izpostavlja neustreznost sodne poravnave, kakor tudi zapisnika o naroku, izpostavlja nezakonitost ravnanja države, torej Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu v konkretnem primeru zadeve P 19/2023. V kolikor je sodišče ravnalo nezakonito, takšno postopanje ne more iti predlagateljema v škodo, ker sta sodišču zaupala in verjela, da sta sklenila poravnavo, ki bo lahko učinkovala, kot tudi, da so jima bile predložene vse za to relevantne listine, ki jih je izdelalo in jima jih vročilo sodišče. Ker je sklep štel predložene listine za neustrezne, je s tem posegel v pravico predlagateljev v zaupanje v pravni sistem in torej kršil načelo pravne države iz 2. člena Ustave Republike Slovenije in je iz tega razloga sklep nezakonit. Predlagata spremembo sklepa z ugoditvijo predlogu, podrejeno njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje ter da se jima odmeri povračilo potrebnih stroškov za sestavo predloga, ugovora in pritožbe. Stroškov postopka nista specificirala.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Razlogi, s katerimi je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica zavrnila predlog za vpis, niso utemeljeni, utemeljeni niso niti razlogi, s katerim je zemljiškoknjižna sodnica ugovor zavrnila. Predlagatelja sta predložila listino z naslovom Sodna poravnava, iz katere je razvidno, katere stranke so sklenile sodno poravnavo, pred katerim sodiščem in pred katerim sodnikom so jo sklenile, kdaj so jo sklenile, razvidna je tudi vsebina sodne poravnave. Ta listina je opremljena s pečatom sodišča (uradnim znakom okrogle oblike Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu ter štampiljko o točnosti prepisa (da je prepis soglasen z izvirnikom in da ga je po odredbi sodnika podpisala pristojna sodna oseba) in podpisom pristojne sodne osebe.

6.Sodni red ne zahteva, da bi se na odpravku sodne poravnave nahajal tudi lastnoročni podpis strank in sodnika. Stališče prvostopenjskega sodišča (v nadaljevanju tudi sodišče) je pravno zmotno in ga pritožba utemeljeno graja. Sodišče si napačno razlaga določbe Sodnega reda. Podpise mora vsebovati izvirnik sodne poravnave, izvirnik pa se nahaja v spisu zadeve, v kateri je bila sodna poravnava sklenjena. Nepravilno je stališče sodišča, da bi moralo biti v odpravku sodne poravnave zapisano, da so stranke sodno poravnavo prebrale in jo podpisale. Na to mora paziti sodišče (sodnik), pred katerim se sklepa sodna poravnava. Zemljiškoknjižno sodišče pa ne sme presojati, ali je bila poravnava veljavno sklenjena. Predlagatelja sta v ugovornem postopku v dokaz, da so vse stranke prebrale zapisano sodno poravnavo, jo razumele in se z njo strinjale, predložila kopijo zapisnika z glavne obravnave, ki ni opremljen s pečatom sodišča. Tega dokaza jima ni bilo treba priložiti, zato to dejstvo (neopremljenost s pečatom) ne more biti razlog za zavrnitev vpisa. Ostalih pogojev za dovolitev vpisa sodišče ni presojalo.

7.Upoštevaje navedene razloge je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep o zavrnitvi ugovora in sklep, da se vpis ne dovoli, razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču (zemljiškoknjižni sodnici) v ponovno odločanje o vpisu (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

-------------------------------

1ID pravice00008019.