19. 9. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa Odvetniška družba B., o.p., d.n.o., Z., na seji senata dne 1. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Cp 185/2004 z dne 27. 7. 2004 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru št. In 90/01 z dne 23. 3. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrajno sodišče v Kopru je v izvršilnem postopku s sklepom domaknilo solastninski delež na nepremičnini pritožnice (v izvršilnem postopku dolžnice) upniku kot kupcu. Višje sodišče je pritožničino pritožbo zavrnilo.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi trdi, da ji je bilo z odločitvijo sodišča poseženo v lastninsko pravico in pravico sodelovati v sodnih postopkih, saj je sodišče opravilo javno dražbo kljub temu, da se zaradi zdravstvenih težav naroka ni mogla udeležiti in je prosila za njegovo preložitev. Trdi, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj je opravilo narok v njeni odsotnosti. Ne soglaša s stališčem drugostopenjskega sodišča, da bi se naroka lahko udeležil njen pooblaščenec, saj meni, da gre pravica udeleževati se postopkov stranki in ne pooblaščencu.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Očitek, da sodišče ni obrazložilo, zakaj ni ugodilo njenemu predlogu za preložitev naroka, kar bi lahko pomenilo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ni utemeljen. Sodišče je namreč pojasnilo, da bi se naroka lahko udeležila njena pooblaščenka. To stališče pa tudi ni v neskladju s pravico stranke, da se izjavi, kot enim od vidikov pravice iz 22. člena Ustave. Stranka lahko namreč opravlja procesna dejanja sama ali po pooblaščencu, če ima pooblaščenca pa njegova dejanja učinkujejo, kot če bi jih opravila stranka sama. Zato pritožnici z izpodbijanima sklepoma ni bila kršena pravica iz 22. člena Ustave.

5.Z izpodbijanima sklepoma pritožnici tudi ni bila kršena pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, saj prodaja dolžnikove nepremičnine v postopku prisilne izterjave izvršljive terjatve ne pomeni kršitve te pravice.

6.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić