Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnico vznemirja toženčeva zidana ograja na njegovi nepremičnini, postavljena le tri centimetre od fasade njene hiše, ki ji onemogoča odpiranje garažnih vrat, prehajanje svetlobe, hiter izhod in naj bi povzročala nabiranje vlage na fasadi. Toženec je zid postavil, ker so bili stalni konflikti med pravdnima strankama, sedaj pa jih je zaradi zidu precej manj.

2.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek: 1. da je toženec dolžan v roku 15 dni odstraniti celotno zidano ograjo, ki stoji na parceli št. 287/1 k. o. ... in je postavljena tri centimetre od vzhodne fasade stavbe tožnice št. 280, stoječe na parceli št. 288/3 k. o. ... in poteka v smeri sever-jug vzporedno s fasado hiše tožnice do jugovzhodnega vogala stavbe št. 280, odstraniti naslonjen material na vzhodno steno stavbe, odstraniti naslonjeno cev za odvajanje strešne meteorne vode ob balkon tožnice in sanirati poškodovani rob balkona ter odstraniti del žičnate ograje v oddaljenosti en meter od JV vogala stavbe št. 280 proti jugu; 2. da je toženec v bodoče dolžan opustiti vsakršno poseganje v lastninsko pravico tožnice in povzročanje nedovoljenih imisij na stavbi št. 280, še posebej s postavljanjem zidane ali žičnate ograje, ki je od stavbe št. 280 oddaljena manj kot en meter, naslanjanjem cevi za odvajanje meteorne vode na balkon tožnice in pozidave pod balkonom z naslonitvijo zidu na balkon tožnice; in 3. da je toženec dolžan v primeru zamude z odstranitvijo ograje iz 1. točke tožnici plačati l00 EUR za vsak dan zamude. Odločilo je še o stroških postopka.

3.Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

4.Tožnica predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je pravilna materialnopravna presoja sodišča, da v predmetnem primeru ne gre za situacijo, ki sta jo obravnavali zadevi VS RS II Ips 451/2009 z dne 14. 4. 2011 in VSL II Cp 1634/2012 z dne 27. 2. 2013, ampak gre za obratno situacijo, saj v navedenih zadevah toženec gradbenega dovoljenja za objekt, ki povzroča imisije, ni pridobil, v konkretnem primeru pa je toženec pridobil gradbeno dovoljenje za postavitev zidu, in zato stališča prej navedene sodne prakse v tej zadevi niso uporabljiva; (2) ali stališče sodišča, da v okoliščinah konkretnega primera ni upoštevno stališče sodne prakse, da pri odločanju o imisijskem varstvu upravna potrdila in predpisi niso upoštevni, predstavlja neobrazložen od ustaljene sodne prakse; (3) ali pravnomočno upravno dovoljenje za gradnjo objekta izključuje morebitne posledice za sosednje nepremičnine, ki jih takšna gradnja lahko povzroči; (4) ali je sodišče pravilno presodilo, da tožnica ni postavila (dovolj) določnega zahtevka za prepoved nadaljnjega (bodočega) vznemirjanja v zvezi s toženčevim naslanjanjem predmetov na stavbo tožnice; (5) ali je pravilna materialnopravna presoja sodišča, da je obstoj imisij, ki izhajajo iz prve nepremičnine na drugo nepremičnino, odvisen od odsotnosti stvarne pravice lastnika druge nepremičnine na prvi nepremičnini ali drugače, ali je presoja imisij in vznemirjanja lastninske pravice, ki izhajajo iz prve nepremičnine na drugo, neodvisna od stvarnih pravic, ki jih ima vsakokratni lastnik druge nepremičnine na prvi nepremičnini; (6) ali je sodišče v okoliščinah konkretnega primera materialnopravno pravilno presodilo, da ne gre za negativen vpliv ograje, ki bi presegel krajevno običajne meje, ker tožnica nima (stvarne) pravice dostopa na toženčeve nepremičnine; (7) ali je sodišče v zadostni meri z analitično-sintetično obrazložitvijo in z upoštevanjem 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) obrazložilo ter materialnopravno pravilno odločilo, da postavitev ograje tri centimetre od hiše tožnice ne presega krajevno običajne meje; (8) ali je v okoliščinah konkretnega primera sodišče pravilno presodilo, da je nadzor hiše tako, da stanja fasade in garažnih vrat zaradi oddaljenosti zidu na tri centimetre od tožničine fasade ni mogoče preveriti, sorazmerno ustrezno omejen, ker gre za strnjeno gradnjo hiš, kjer je nadzor dejansko omejen; (9) ali je sodišče pri odločitvi pravilno (utemeljeno) upoštevalo tudi obstoj oziroma neobstoj škode, ki je nastala zaradi postavitve zidu ter ali bi tožnica v zvezi z navedenim, t. j. nastankom škode (plesni), glede na vrsto postopka morala predlagati postavitev izvedenca, da bi zadostila dokaznemu bremenu; (10) ali je sodišče materialnopravno pravilno presodilo, da so okoliščine konkretnega primera drugačne kot v zadevah VSRS II Ips 116/2014 z dne 14. 1. 2016 in VSL I Cp 1912/2017 z dne 16. 11. 2017 in je zato drugačno odločanje kot v navedenih zadevah utemeljeno, ali pa odločitev sodišča v konkretnem primeru predstavlja neobrazložen odstop od sodne prakse; (11) ali je sodišče v zadostni meri obrazložilo svoj zaključek, da gre v konkretnem primeru za drugačno situacijo kot v zadevah VSRS II Ips 116/2014 z dne 14. 1. 2016 in VSL I Cp 1912/2017 z dne 16. 11. 2017 in zato drugačna odločitev, kot v navedenih zadevah, ne predstavlja odstopa od sodne prakse; (12) ali je sodišče v danih okoliščinah konkretnega primera pravilno materialnopravno presodilo, da tožnica morebitne potrebne posege (morebitna vzdrževalna dela) na svoji nepremičnini lahko opravi na podlagi drugih institutov sosedskega prava (npr. 76. člen Stvarnopravnega zakonika) ob dejstvu, da je zid toženca postavljen le tri centimetre od fasade tožnice; in (13) ali je pravilen zaključek, da obstoječe stanje toženčevega zidu, zgrajenega neposredno ob tožničini fasadi hiše, ne predstavlja posega, ki bi presegel krajevno običajne meje.

5.Predlog ni utemeljen.

6.Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

Verjetno manjka beseda: odstop.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.