Jedro

V obravnavanem primeru ne le, da pomanjkanje podatkov v zvezi z vprašanjem, v kolikšni meri je obdolženec razumel prevod svojih ustavnih pravic in besedilo privolitve za preiskavo elektronske naprave s pomočjo spletnega prevajalnika v tej fazi postopka onemogoča presojo zakonitosti ravnanja policije, temveč vložnik zahteve ne pojasni, v kakšni spoznavni vzročni zvezi naj bi bila uveljavljana kršitev obdolženčeve pravice do uporabe jezika, ki ga razume, z dokazno podlago na kateri je sodišče utemeljilo obstoj utemeljenega suma. Sodišče namreč temeljnega pogoja za odreditev pripora ni utemeljevalo na podlagi izjave obdolženca, ki bi jo podal po morebiti neustrezno prejetem pravnem pouku oziroma na podlagi izsledkov preiskave elektronske naprave, temveč na podlagi dejstev, ki niso v vzročni zvezi z morebitno kršitvijo obdolženčevih ustavnih jamstev.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A.

1.Dežurna preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Novem mestu je s sklepom I Kpd 78362/2024 z dne 16. 10. 2024 zoper obdolženega A. A. odredila pripor iz pripornega razloga po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), v katerega je vštela čas obdolženčevega pridržanja, ker je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem in šestem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Novem mestu je s sklepom I Ks 78362/2024 z dne 22. 10. 2024 pritožbo obdolženčevega zagovornika zoper sklep o odreditvi pripora zavrnil kot neutemeljeno.

2.Zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti obdolženčev zagovornik, kot navaja v uvodu, zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvenih kršitev določb postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in drugih kršitev določb kazenskega postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi ter obdolženca izpusti na prostost.

3.Vrhovni državni tožilec Boštjan Jeglič je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti podanem v skladu z določbo drugega odstavka 423. člena ZKP predlagal njeno zavrnitev. Navedel je, da vložnik zahteve ne konkretizira, kateri dokazi naj bi bili pridobljeni nezakonito, da Vrhovno sodišče ne more prima facie oceniti zakonitosti pridobljenih dokazov in da okoliščina, ki jo v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja obdolženčeva obramba - da obdolženec pravnega pouka in pojasnil v zvezi s podpisovanjem dokumentov ni prejel na ustrezen način, sama po sebi še ne pomeni kršitve po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.

4.Z odgovorom vrhovnega državnega tožilca sta bila obdolženec in njegov zagovornik seznanjena. Slednji je v izjavi navedel, da bi lahko policija brez težav zagotovila prisotnost tolmača za gruzijski jezik, da je napačna trditev vrhovnega državnega tožilca, da iz zahteve za varstvo zakonitosti izhaja, da je bil obdolženec seznanjen s svojimi pravicami oziroma, da je prejel pravni pouk in da je v zahtevi za varstvo zakonitosti navedeno, da so bili nezakonito pridobljeni vsi dokazi, ki se nahajajo v sodnem spisu.

B.

5.Obdolženčev zagovornik v uvodu zahteve navaja, da zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in drugih kršitev določb kazenskega postopka, v obrazložitvi zahteve pa trdi le, da obdolženec ob odvzemu prostosti ni bil v skladu z določbo 19. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) v materinem jeziku ali v jeziku, ki ga razume, obveščen o razlogih za odvzem prostosti in o njegovih ustavnih pravicah, s čemer nakazuje na kršitev po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Kršitev utemeljuje z navedbami, da je iz listin v spisu razvidno, da sta bili odločba o odvzemu prostosti in besedilo privolitve za preiskavo elektronske naprave obdolžencu prevedeni v gruzijski jezik s pomočjo spletnega prevajalnika "Google translate". Meni, da obdolženca ni mogoče poučiti o njegovih procesnih jamstvih in ga seznaniti z vsebino listin s pomočjo spletnega prevajalnika, temveč bi morala policija v obravnavanem primeru zagotoviti sodnega tolmača za gruzijski jezik. Poudarja, da so bile listine, ki so bile prevedene obdolžencu s pomočjo spletnega prevajalnika, napisane v pravnem jeziku, kar pomeni, da gre za zahtevno besedilo, ki ga je mogoče prevajati le s pomočjo ustreznega tolmača. Uveljavljano kršitev sklene z navedbo, da so bili zaradi tega vsi dokazi, ki se nahajajo v sodnem spisu in na podlagi katerih je bil izdan izpodbijani pravnomočni sklep, nezakoniti.

6.Iz utrjene sodne prakse Vrhovnega sodišča je razvidno stališče, da je na podlagi uveljavljane kršitve določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP izjemoma dopustno poseči v pravnomočen sklep o odreditvi pripora, če se ta opira na dokaz, ki je že na prvi pogled (prima facie) nedovoljen. V vseh primerih, ko bi presoja potencialne nedovoljenosti dokaza narekovala ugotavljanje drugih dejstev ali okoliščin, v tej fazi postopka ne more iti za prima facie nedovoljene dokaze.1

7.V obravnavanem primeru je sodišče obstoj utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje oprlo na uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja, uradni zaznamek o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah, zapisnik o ogledu s priloženimi fotografijami, izpis iz evidence registra vozil ter na izjavi prič B. B. in C. C.

8.Iz (ustavno)sodne presoje je razvidno, da je za odločitev, ali se sodna odločba opira na dokaz, na katerega se ne bi smela opreti, pomembno, ali je sporni dokaz v spoznavni vzročni zvezi z zaključki, ki jih je napravilo sodišče.2

9.V obravnavanem primeru ne le, da pomanjkanje podatkov v zvezi z vprašanjem, v kolikšni meri je obdolženec razumel prevod svojih ustavnih pravic in besedilo privolitve za preiskavo elektronske naprave s pomočjo spletnega prevajalnika v tej fazi postopka onemogoča presojo zakonitosti ravnanja policije, temveč vložnik zahteve ne pojasni, v kakšni spoznavni vzročni zvezi naj bi bila uveljavljana kršitev obdolženčeve pravice do uporabe jezika, ki ga razume, z dokazno podlago na kateri je sodišče utemeljilo obstoj utemeljenega suma. Sodišče namreč temeljnega pogoja za odreditev pripora ni utemeljevalo na podlagi izjave obdolženca, ki bi jo podal po morebiti neustrezno prejetem pravnem pouku oziroma na podlagi izsledkov preiskave elektronske naprave, temveč na podlagi dejstev, ki niso v vzročni zvezi z morebitno kršitvijo obdolženčevih ustavnih jamstev.

C.

10.Po presoji Vrhovnega sodišča v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljana kršitev ni podana, zato je zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).

-------------------------------

1Primerjaj npr. sodbe Vrhovnega sodišča RS v zadevah XI Ips 32662/2023 z dne 23. 6. 2023, XI Ips 17904/2019 z dne 20. 6. 2019, XI Ips 26171/2015 z dne 5. 11. 2015, XI Ips 45164/2011 z dne 27. 10. 2011, I Ips 183/2003 z dne 12. 6. 2003 in številne druge.

2Primerjaj odločbe Ustavnega sodišča RS Up-49/2004-9 z dne 5. 5. 2006, Up-459/2004-13 z dne 20. 11. 2006, Up-412/2003-21 z dne 8. 12. 2005 in U-I-7/2008 z dne 14. 12. 2008 ter sodbe Vrhovnega sodišča RS v zadevah I Ips 252/2008 z dne 2. 7. 2009, I Ips 17977/2018 z dne 15. 4. 2021 in XI Ips 14219/2022 z dne 12. 5. 2022.