Up-243/98

16. 6. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe V. S. iz M. na seji senata dne 16. junija 1999

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba V. S. zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Kp 502/97 z dne 15. 1. 1998 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. IV K 154/90 z dne 24. 9. 1997 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

Pritožnik je vložil ustavno pritožbo zoper v izreku tega sklepa navedeni sodbi, s katerima je bil spoznan za krivega kaznivih dejanj poneverbe v službi in jemanja podkupnine.

Izrečena mu je bila pogojna obsodba. Zatrjuje kršitev pravice do izvajanja dokazov v njegovo korist iz tretje alinee 29. člena Ustave. Obsojen naj bi bil na podlagi nasprotujočih si izjav prič, ki niso bile neposredno zaslišane na glavni obravnavi.

Kršena naj bi mu bila tudi pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave, saj naj bi sodišče več let namerno zavlačevalo postopek.

1.Po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št.15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) se lahko ustavna pritožbo vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Izjemoma lahko Ustavno sodišče odloča pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in bi za pritožnika nastale nepopravljive posledice (drugi odstavek 51. člena ZUstS).

2.Zoper pravnomočno sodno odločbo je na podlagi 420. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, 72/98 in 6/99 - ZKP) mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, o kateri odloča Vrhovno sodišče. Iz ustavne pritožbe je razvidno, da pritožnik tega izrednega pravnega sredstva ni vložil in tako ni izčrpal vseh pravnih sredstev zoper izpodbijane akte. Prejeto "obvestilo", zaradi katerega naj bi pritožnik opustil vložitev izrednega pravnega sredstva, ne more biti razlog za izjemno obravnavanje ustavne pritožbe pred izčrpanjem pravnih sredstev po drugem odstavku 51. člena ZUstS. Morebitna opustitev pravice zaradi ravnanja drugih oseb (grožnje) je lahko predmet drugih postopkov (kazenskega ali civilnega) ali morda tudi opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje.

3.Pritožnik zatrjuje tudi kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave v postopku do izdaje sodbe Višjega sodišča in uveljavlja pravico do povračila škode.

4.V postopku, ki naj bi trajal nerazumno dolgo, je bila že izdana pravnomočna sodba in je torej dejanje, s katerim naj bi bila kršena ustavna pravica, prenehalo. Morebitne zahtevke iz naslova domnevne kršitve te pravice lahko pritožnik v takem primeru uveljavlja v postopku pred pristojnim sodiščem. Pritožnik ni izkazal, da bi sodno pot pred vložitvijo ustavne pritožbe izkoristil, zato tudi glede zatrjevane kršitve pravice iz 23. člena Ustave ni izčrpal vseh pravnih sredstev (tako tudi v sklepu Ustavnega sodišča št. Up-74/98 z dne 16.12.1998 - OdlUS VII, 251).

5.Ker procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev ni podana, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

6.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Miroslava Geč - Korošec.

Predsednica senata

dr. Mirjam Škrk