Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavitev izvršbe na premičnine s sklepom v smislu 1. odst. 95. čl. ZIZ bo v obravnavanem primeru mogoča šele po pravnomočnosti sklepa o poplačilu in pod pogojem, da upnik v postopku ni bil v celoti poplačan. V primeru, če je bil upnik že v celoti poplačan, po ZIZ ni predvidena izdaja posebnega sklepa o ustavitvi izvršbe (čeprav tak sklep ni protipraven in je za stranke celo koristen), predvsem pa v takem primeru ni mogoče izdati sklepa o ustavitvi iz razlogov po 1. odst. 95. čl. ZIZ, saj se izvršba ne ustavlja zato, ker ne bi bile prodane vse stvari, temveč zato, ker je upnik v celoti poplačan in je torej namen izvršilnega postopka dosežen.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo na premičnine, ker se tudi na drugi dražbi niso prodale vse zarubljene stvari.
Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da je na drugi dražbi pooblaščenec upnika prevzel določene predmete v poplačilo dolga, vendar je predmete pustil v posesti dolžniku. Iz sklepa ne izhaja, da je upnik predmete kupil na dražbi, zato slednji ne more z ničemer izkazati njihovega lastništva, obrazložitev izpodbijanega sklepa pa ne ustreza dejanskemu poteku dogodkov.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz zapisnika o javni dražbi premičnin z dne 3.9.1999 (list. št. 35) izhaja, da je upnik na dražbi kupil televizor Gorenje, videorekorder Tensai in glasbeni center Fisher. Isto izhaja tudi iz poročila sodnega izvršitelja na list. št. 36. Iz podatkov v spisu (rubežni in cenilni zapisnik z dne 23.9.1998 na list. št. 22) izhaja, da so bile v obravnavani zadevi zarubljene še nekatere druge stvari, ki se (v tej izvršilni zadevi) na dražbi še niso prodajale. Vendar pa sodišče prve stopnje glede na to, da so se določeni zarubljeni predmeti prodali, iz česar logično izhaja, da je bila upnikova terjatev deloma ali v celoti poplačana, ni izdalo sklepa o poplačilu v smislu 3. odst. 97. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), kar smiselno uveljavlja tudi upnik v pritožbi. Ker imajo stranke zoper sklep o poplačilu pravico pritožbe, je sodišče prve stopnje s tem, ko omenjenega sklepa ni izdalo, prekršilo procesne pravice strank. Ustavitev izvršbe na premičnine s sklepom v smislu 1. odst. 95. čl. ZIZ bo v obravnavanem primeru mogoča šele po pravnomočnosti sklepa o poplačilu in pod pogojem, da upnik v postopku ni bil v celoti poplačan. V primeru, če je bil upnik že v celoti poplačan, po ZIZ ni predvidena izdaja posebnega sklepa o ustavitvi izvršbe (čeprav tak sklep ni protipraven in je za stranke celo koristen), predvsem pa v takem primeru ni mogoče izdati sklepa o ustavitvi iz razlogov po 1. odst. 95. čl. ZIZ, saj se izvršba ne ustavlja zato, ker ne bi bile prodane vse stvari, temveč zato, ker je upnik v celoti poplačan in je torej namen izvršilnega postopka dosežen. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ upnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje izdati sklep o poplačilu v smislu 3. odst. 97. čl. ZIZ, po pravnomočnosti le-tega pa postopati glede na to, ali je bil upnik v celoti poplačan ali ne, kot je bilo nakazno v zgornjih vrsticah.