Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 11. člena ZST-1, ko je presojalo upravičenost do delne oprostitve plačila sodnih taks ter pravilno ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za celotno oprostitev plačila sodnih taks iz prvega odstavka 11. člena ZST-1, saj tožnik ni prejemnik denarne socialne pomoči niti ni do nje upravičen. So pa izpolnjeni pogoji za obročno plačilo sodne takse. S takojšnjim plačilom v celotnem (zaradi delno oprostitve znižanem) znesku bi bila namreč glede na premoženjski položaj tožnika občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.

Izrek

Pritožbi zoper sklep z dne 20. 11. 2014 se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: „Tožeča stranka je dolžna sodno takso za pritožbo zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari - postopek na splošno v znesku 269,00 EUR plačati v petih mesečnih obrokih.“

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno oprostilo tožečo stranko plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari - postopek na splošno ter ji naložilo, da je dolžna plačati sodno takso v znesku 269,00 EUR.

Zoper sklep se pritožuje tožnik iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožnika oprosti plačila sodnih taks v celoti, podrejeno, da se ga delno oprosti plačila sodnih taks za znesek 500,00 EUR. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da tožnik prejema mesečno plačo v višini 1.154,95 EUR ter otroški dodatek v višini 347,00 EUR, da je poročen in ima tri otroke, da ne prejema denarne socialne pomoči, niti ni do nje upravičen, niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks. Glede na 16. člen Zakona o socialnovarstvenih prejemkih bi družina tožnika dosegla minimalni dohodek, v kolikor bi imela dohodkov v višini 915,28 EUR. Zmotno je ugotovljeno, da tožnik prejema plačo v višini 1.154,95 EUR, saj gre za bruto znesek plače. V času od julija do septembra je tožnik zaslužil le 899,70 EUR neto in ne 1.154,95 EUR, kar je dohodek, ki se upošteva pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Tudi otroški dodatek se upošteva zmanjšan za 20 %, torej ne v višini 347,00 EUR, temveč v višini 277,60 EUR. Dohodki tožnika in njegove družine tako z vidika meril za pridobitev denarne socialne pomoči znašajo le 1.177,30 EUR, kar je le 262,02 EUR več od minimalnega dohodka družine, določenega v Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik ni prejemnik denarne socialne pomoči, zato niso podani pogoji, da se ga oprosti plačila sodnih taks v celoti, niti ne bi bil do socialne pomoči upravičen, če bi vlogo podal. Upoštevajoč njegovo premoženjsko stanje pa ga je delno oprostilo plačila sodne takse.

Tožnik v pritožbi uveljavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je v zadnjih treh mesecih pred oddajo prošnje prejel 1.154,95 EUR, kar predstavlja bruto znesek in ne le 899,70 EUR neto. Prejel je le 262,02 EUR več od minimalnega dohodka družine, določenega v Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre, Ur. list RS, št. 61/2010 in naslednji). Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. list RS, št. 37/2008 in naslednji), ko je presojalo upravičenost do delne oprostitve plačila sodnih taks ter pravilno ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za celotno oprostitev plačila sodnih taks iz prvega odstavka 11. člena ZST-1, saj tožnik ni prejemnik denarne socialne pomoči niti ni do nje upravičen. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za obročno plačilo sodne takse. S takojšnjim plačilom v celotnem (zaradi delno oprostitve znižanem) znesku bi bila namreč glede na premoženjski položaj tožnika občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Pritožbeno sodišče je tako odločilo, da je tožnik dolžan sodno takso, določeno v višini 269,00 EUR plačati v petih obrokih.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 5. točke 358. člena ZPP in 3. točke 365. člena ZPP delno ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka.