30. 5. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Margarette Vizjak, Maribor, ki jo zastopa Munib Vehabović, odvetnik v Mariboru, na seji 30. maja 2008

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 23. člena Zakona o jugoslovanskem državljanstvu (Uradni list SFRJ, št. 38/64) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica navaja, da je upravni organ prve stopnje na podlagi zahteve organa, pristojnega za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo, izdal odločbo, s katero je ugotovil, da se njen oče po predpisih o državljanstvu, ki so veljali na območju Republike Slovenije, ni štel za jugoslovanskega državljana. Pri tem naj bi uporabil 23. člen Zakona o jugoslovanskem državljanstvu (v nadaljevanju ZDrž/64). Zatrjuje, da je bila izpodbijana določba v neskladju že z ustavama SFRJ iz leta 1963 in iz leta 1974. Zaradi sedanje uporabe naj bi bila v neskladju s 14., z 32., 61. in s 155. členom Ustave, s 14. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP) ter z 2. in s 26. členom Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (Uradni list SFRJ, MP, št. 7/71 in Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92).

2.ZDrž/64 je prenehal veljati z dnem uveljavitve Zakona o državljanstvu Socialistične federativne republike Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 58/76) in tako 25. 6. 1991 ni postal sestavni del pravnega reda Republike Slovenije. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi prvega odstavka 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) lahko presoja predpis, ki v času vložitve pobude ne velja več, če niso bile odpravljene posledice njegove neustavnosti oziroma nezakonitosti.

3.Po 39. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/07 – ZDRS) je treba pri ugotavljanju državljanstva posamezne osebe uporabiti predpise o državljanstvu za čas od rojstva osebe do dne ugotavljanja državljanstva. Določbe predpisov o državljanstvu se torej uporabljajo v postopkih, čeprav ne veljajo več. Ustavno sodišče pa je v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07) sprejelo stališče, da se tudi v primerih, ko se s pobudo zahteva presoja predpisa, ki je bodisi prenehal veljati že pred vložitvijo pobude, bodisi po vložitvi pobude, pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa. Procesna predpostavka za oceno ustavnosti predpisa, ki ne velja, je tako izpolnjena šele hkrati z vložitvijo ustavne pritožbe, vložene pod pogoji ZUstS. Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude pa tudi v teh primerih ni le formalno izčrpanje pravnih sredstev, temveč tudi njihovo vsebinsko izčrpanje.

4.Ker pobudnica zgolj s sklicevanjem na odločitev upravnega organa prve stopnje ni izkazala pravovarstvene potrebe po prvem odstavku 47. člena ZUstS, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: podpredsednik dr. Ciril Ribičič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ciril Ribičič

Podpredsednik