Jedro

Ker pravna oseba umetna tvorba in prekrška sama ni zmožna storiti, temveč prekršek stori v njenem imenu in za njen račun njena odgovorna oseba, lahko pri presoji obstoja posebnih olajševalnih okoliščin upoštevajo le tiste posebne olajševalne okoliščine, ki so v času storitve prekrška obstajale na strani storilca odgovorne osebe, vendar to stališče v okoliščinah konkretnega primera ne more biti uporabljeno. V obravnavani zadevi namreč ne gre za pravno osebo kot umetno tvorbo, temveč za fizično osebo, ki opravlja dejavnost samostojnega podjetnika, samostojni podjetnik pa je kot fizična oseba nedvomno zmožen storiti določen prekršek. V obravnavani zadevi je ključnega pomena to, da je storilka opustila dolžno nadzorstvo nad zaposlenimi delavci in ni preverjala, ali so delavci dejansko seznanjeni z okrožnicami ter pravili pri prodaji nevarnih snovi, kar dejansko predstavlja njen lastni prispevek k temu, da je pri njej zaposlen delavec storil očitani mu prekršek.

Izrek

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Storilka je dolžna plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 150,00 EUR v roku in na način, kot bo določen v pozivu prekrškovnega organa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo delno ugodilo storilkini zahtevi za sodno varstvo in odločbo Specializirane enote za nadzor prometa št. 5550094811349 z dne 14. 3. 2022 spremenilo tako, da je storilki na podlagi šestega odstavka 26. člena Zakona o prekrških (ZP-1) omililo izrečeno globo na 1.000,00 EUR ter spremenilo izrek o sodni taksi, ki jo je znižalo na 100,00 EUR, v preostalem delu pa zahtevo za sodno varstvo zavrnilo ter odločilo, da se sodna taksa za obravnavani postopek ne določi. 2. Zoper to sodbo se pritožuje storilka, kot navaja iz vseh pritožbenih razlogov po 154. členu ZP-1 in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da se izpodbijana odločba o prekršku spremeni glede sankcije tako, da se ji namesto globe izreče opomin.

3. Pritožba je neutemeljena.

4. V predmetni zadevi je storilka kot samostojna podjetnica bila spoznana za odgovorno storitve prekrška po 3. točki prvega odstavka 54. člena Zakona o prevozu nevarnega blaga (ZPNB), ki ga je storila s tem, ker je kot pošiljatelj nevarnega blaga, po odgovorni osebi (pri njej zaposlenemu delavcu) A. A., dala v prevoz nevarno blago v javnem cestnem prometu vozniku C. C., in sicer dne 6. 9. 2021 ob 14.10 uri na bencinskem servisu BS Vransko, Vransko 74a, Vransko, čeprav niso bili izpolnjeni vsi predpisani pogoji za prevoz nevarnega blaga. Voznik je namreč na tovornem prostoru prevozne enote prevažal nevarno blago (dizelsko gorivo) v kovinski posodi v skupni količini 201,28 litra, s čimer so bile presežene mejne količine iz poglavja 1.1.3. ADR sporazuma (60 litrov na posodo in 240 litrov na prevozno enoto), da se prevoz ne bi štel za prevoz nevarnega blaga, zaradi česar bi moral prodajalec ob izročitvi blaga preveriti, ali je kovinski sod, v katerem je voznik prevažal dizelsko gorivo, označen z ustreznimi oznakami za nevarnost. 5. Storilka se je v zahtevi za sodno varstvo sicer sklicevala na to, da se zaposlene na vseh bencinskih servisih Petrola preko internih obveznih navodil za zaposlene t.i. Okrožnic, obvešča in opozarja na vse zakonske omejitve, prepovedi ter obveznosti v zvezi s prodajo, točenjem in pošiljanjem oziroma dajanjem nevarnega blaga v prevoz ter da je bil neposredni storilec - delavec A. A. z okrožnicama družbe Petrol d.d. št. 8/D z dne 1. 2. 2019 in 22/D z dne 12. 3. 2020 seznanjen z vsemi pogoji in zakonskimi obveznostmi, ki jih mora izpolniti prodajalec oziroma pošiljatelj nevarnega blaga, s čimer je storilka izpolnila obveznost seznanitve.

6. Sodišče prve stopnje je po zaslišanju storilke in vpogledu listin v spisu ugotovilo, da storilki tekom postopka ni uspelo izkazati nobenega ekskulpacijskega razloga iz tretjega odstavka 14. člena ZP-1 in da je zato pridružitveno odgovorna za prekršek, ki ga je storil pri storilki zaposleni trgovec A. A., ki je bil s sodbo Okrajnega sodišča v Celju ZSV 861/2021 z dne 19. 4. 2023 pravnomočno spoznan za odgovornega storitve istovrstnega prekrška, ki ga je storil iz zavestne malomarnosti. Sodišče prve stopnje je poudarilo, da navajanje storilke, da je delo organizirala na predpisan način in sklicevanje na okrožnici, ki ju omenja v zahtevi za sodno varstvo, ne zadostujeta ter da storilka ni z ničemer dokazala, da so se zaposleni izobraževali v smeri prevoza nevarnih snovi ter da bi morebiti preverjala znanje prevoznikov oz. delavcev glede pogojev za prevoz nevarnih snovi, če delavci to obvladajo in če so si sploh prebrali okrožnico oz. navedena pravila ter da za to ni dokazala, da je v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedla vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška. Kot je razvidno iz pritožbenih navedb, storilka teh pravno odločilnih ugotovitev in zaključkov sodišča prve stopnje pritožbeno ne izpodbija.

7. Storilka namreč v pritožbi poudarja, da bi glede na to, da je njena odgovornost pridružitvena krivdna odgovornost za dejanje, ki ga je storil pri njej zaposleni delavec A. A., temu pa je sodišče prve stopnje namesto globe izreklo opomin, sodišče tudi njej moralo za storjeni prekršek izreči opomin, saj je bil prekršek izvršen v posebno olajševalnih okoliščinah. Takemu stališču ni mogoče pritrditi.

8. Čeprav je sodišče v sodbi, s katero je delavcu A. A. spremenilo izrečeno sankcijo - globo v višini 800,00 EUR v izrek opomina, navedlo, da so bile izkazane posebne olajševalne okoliščine, s tem, ko je storilec delal sam na bencinskem servisu in je kljub kameram težko nadzoroval, kaj se dogaja zunaj bencinskega servisa ter da predhodno ni bil kaznovan za tovrsten prekršek, to samo po sebi ne pomeni, da je te okoliščine mogoče upoštevati kot posebne olajševalne okoliščine tudi na strani storilke. Višje sodišče v Ljubljani je v sodbi PRp 163/2020 z dne 3. 12. 2020, na katero se storilka sklicuje v pritožbi, zapisalo, da se v posledici dejstva, da je pravna oseba umetna tvorba in prekrška sama ni zmožna storiti, temveč prekršek stori v njenem imenu in za njen račun njena odgovorna oseba, lahko pri presoji obstoja posebnih olajševalnih okoliščin upoštevajo le tiste posebne olajševalne okoliščine, ki so v času storitve prekrška obstajale na strani storilca odgovorne osebe, vendar to stališče v okoliščinah konkretnega primera ne more biti uporabljeno. V obravnavani zadevi namreč ne gre za pravno osebo kot umetno tvorbo, temveč za fizično osebo, ki opravlja dejavnost samostojnega podjetnika, samostojni podjetnik pa je kot fizična oseba nedvomno zmožen storiti določen prekršek. V obravnavani zadevi je ključnega pomena to, da je storilka opustila dolžno nadzorstvo nad zaposlenimi delavci in ni preverjala, ali so delavci dejansko seznanjeni z okrožnicami ter pravili pri prodaji nevarnih snovi, kar dejansko predstavlja njen lastni prispevek k temu, da je pri njej zaposlen delavec storil očitani mu prekršek. Okoliščin, ki so bile izkazane na strani delavca A. A., ki naj bi v času storitve prekrška bil edini zaposleni na bencinskem servisu, pa ni mogoče šteti v korist storilke - samostojne podjetnice tudi za to, ker bi slednja morala organizirati delo tako, da do teh okoliščin ne bi prišlo oziroma bi to lahko na ustrezen način preprečila, pa tega očitno ni storila. Poleg tega je pritrditi stališču prekrškovnega organa v odgovoru na pritožbo, da ugotovljena kršitev predpisov predstavlja visoko stopnjo tveganja za smrt, hudo poškodbe oseb ali škodo v okolju, kar je dodaten razlog za to, da v okoliščinah konkretnega primera niso podani pogoji, da bi se storilki namesto globe izrekel opomin. Tako je sodišče prve stopnje v zadostni meri upoštevalo v zahtevi za sodno varstvo ter obravnavani pritožbi izpostavljene okoliščine, ko je storilki na podlagi šestega odstavka 26. člena ZP-1 globo omililo tako, da ji je namesto globe v višini 4.000,00 EUR izreklo globo v višini 1.000,00 EUR ter ustrezno spremenilo tudi odločitev o sodni taksi.

9. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilkino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

10. Ker storilka s pritožbo ni uspela, ji je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8132 v zvezi z op. 8.2 tarifnega dela Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka sodno takso v znesku 150,00 EUR, ki jih je dolžna plačati v roku in način, kot bo določeno v pozivu prekrškovnega organa.