Jedro

Tožeča stranka, ki umakne tožbo, je dolžna nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v višini 1.826,49 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka prostovoljnega roka za izpolnitev dalje do plačila.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb ZPP ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Poudarja, da sta se pravdni stranki dogovorili, da bosta zadevo uredili po mirni poti, tako da se toženka vzdrži diskreditiranja tožnika in oviranja oziroma onemogočanja stikov z mladoletnima otrokoma, zaradi česar tožnik umakne tožbo, vsaka stranka pa nosi svoje stroške postopka. Tožena stranka je na naroku privolila v umik, ni pa se želela izjasniti o dogovoru glede stroškov postopka, pri čemer je bil umik tožbe pogojen z dogovorom, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka in bosta zadevo urejala izvensodno. Tožnik je namreč umaknil tožbo, pri čemer je bila podana situacija, ko tožeča stranka umakne tožbo takoj, ko tožena stranka izpolni zahtevek. Tožba je bila torej potrebna, tožena stranka je zahtevek tekom pravde izpolnila, zato bi sodišče moralo odločati ob uporabi 154. in 155. člena ZPP tako, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 6. 5. 2014, ki sta ga podpisali tudi pooblaščanki pravdnih strank, je tožeča stranka izjavila, da umika tožbo (brez pridržkov), tožena stranka pa je z umikom soglašala. Nadalje je bilo navedeno, da se pravdni stranki nista uspeli poravnati glede stroškov postopka, zato sta obe pooblaščanki v spis vložili stroškovnika in je bilo navedeno, da bo o stroških odločalo sodišče. Trditev tožeče stranke, da naj bi bil umik tožbe pogojen z dogovorom, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka torej ni izkazana. Še več, je protispisna in nasprotna z vsebino zapisnika o glavni obravnavi.

5. Tudi navedba, da naj bi bila podana situacija, ko je bila tožba potrebna in je tožena stranka zahtevek tekom pravde izpolnila, ni utemeljena in ne drži, da naj bi tožeča stranka umaknila tožbo takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Tožbeni zahtevek se je namreč glasil na plačilo odškodnine v višini 40.000,00 EUR zaradi pretrpljenih duševnih bolečin zaradi posega v osebnostno pravico do stikov. Da bi tožena stranka takšen zahtevek izpolnila, tožeča stranka ni navajala, zmotno meni, da naj bi šlo za izpolnitev zahtevka zato, ker se je zavezala, da tožnika ne bo več diskreditirala in da ne bo več ovirala stikov z mladoletnima otrokoma.

6. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 158. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerem je tožeča stranka, ki umakne tožbo, dolžna nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Sodišče je namreč, glede že navedeno, pravilno ugotovilo, da tožeča stranka tožbe zoper toženo stranko ni umaknila iz razloga izpolnitve zahtevka in ni mogoče upoštevati izjeme od določila prvega odstavka 158. člena ZPP. Drugačna pritožbena navedba ni utemeljena.

7. Višine oziroma odmere pravdnih stroškov tožeča stranka ne izpodbija.

8. Glede na navedeno in ker ob preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (154. in 165. člen ZPP).