Jedro

Revizija je dopuščena glede vprašanj, navedenih v izreku določbe.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj,

(1) ali je v pravdi na podlagi četrtega odstavka 154. člena Obligacijskega zakonika relevanten ugovor, da eden od imetnikov motornih vozil ni kriv za škodo, ali le ugovor, da ni podana njegova objektivna odgovornost, tj. da uveljavljana škoda ni v pravno upoštevni vzročni zvezi z nevarnim delovanjem vozila, in

(2) ali je pravilno stališče sodišč, da je zaustavljeno vozilo na cestišču, pripravljeno za zavijanje, treba šteti za vozilo v obratovanju oziroma da je bilo delovanje tega vozila v pravno upoštevni vzročni zvezi z uveljavljano škodo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sta toženki dolžni tožniku nerazdelno plačati 3.821,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 5. 2008. Presežni tožbeni zahtevek za plačilo 3.000 EUR in za plačilo zakonskih zamudnih obresti od 21,90 EUR od 13. 6. 2007 do 13. 5. 2008 je zavrnilo. Odločilo je, da sta toženki dolžni tožniku nerazdelno povrniti del stroškov postopka, sorazmeren uspehu v pravdi.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu. Prvotoženkino pritožbo je prav tako zavrnilo in v izpodbijanem prisodilnem delu, kolikor se nanaša na razmerje med tožnikom in pritožnico, potrdilo. Drugotoženkini pritožbi je delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v prisodilnem delu in v izreku o stroških postopka, kolikor se nanaša na razmerje med tožnikom in to pritožnico, spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo za nadaljnjih 1.000 EUR in ustrezno zmanjšalo znesek dolgovanih stroškov postopka. V ostalem je drugotoženkino pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanjem in nespremenjenem prisodilnem delu, kolikor se nanaša na razmerje med tožnikom in pritožnico, potrdilo. Odločilo je, da tožnik in prvotoženka sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka, tožnik pa je dolžan drugotoženki povrniti del stroškov pritožbenega postopka, sorazmeren njenemu uspehu.

3. Prvotoženka je v predlogu za dopustitev revizije navedla, da je izpodbijana sodba v nasprotju s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3254/2009 in sklepom št. I Cp 3884/2008, po katerih je četrti odstavek 154. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) treba uporabiti le, kadar je povzročiteljev škode več; kadar je po pravilih o krivdni odgovornosti povzročitelj škode le en imetnik motornega vozila, pa je treba uporabiti prvi odstavek 154. člena OZ. Zaradi zmotne uporabe navedenih določb sodišče ni izvedlo dokazov, predlaganih z namenom potrditi trditve o tem, da njen zavarovanec ni v ničemer prispeval k nastanku prometne nesreče. Poleg tega sodišče ni izvedlo dokazov niti v zvezi s trditvami, da vzrok za škodo ni bil v delovanju vozila njenega zavarovanca, ki se je le nahajalo v bližini v trenutku prometne nesreče, kar pa še ne pomeni, da je bilo v njej udeleženo.

4. Glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena Zakona o pravdnem postopku).