Jedro

V upravnem postopku pravnomočno določena gradbena parcela še ne pomeni, da odločitev sodišča glede pripadajočega zemljišča ni potrebna.

Prvo sodišče je predlagatelja pravilno pozvalo, da predlog za vzpostavitev etažne lastnine dopolni z navedbo občine, na območju katere se nahaja stavba, h kateri se določa pripadajoče zemljišče in posledično s predložitvijo toliko izvodov popravljenega predloga, kolikor je potrebno za vse udeležence. Ker predlagatelj ni ravnal v skladu s sklepom, bil pa je opozorjen na posledice, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom predlog predlagatelja zaradi vzpostavitve etažne lastnine in vzpostavitve zemljiškoknjižne listine za parc. št. 823/55 k.o. X, ki v naravi predstavlja zemljišče na severozahodni strani stavbe z naslovom V. cesta zavrglo.

2. Zoper sklep se je v roku iz vseh možnih pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP pritožil predlagatelj Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ki predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje v celoti razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču. Navaja, da je s predlogom zahteval vzpostavitev etažne lastnine na nepremičnini - stavbi z ID št. 000, ki stoji na parceli št. 823/38 k.o. X in da ni predlagal postopka za določitev pripadajočega zemljišča k tej stavbi. Zato je poziv sodišča nepotreben. Kljub zaznambi uvedbe postopka za vzpostavitev etažne lastnine pri parc. št. 823/38 k.o. X. je nasprotni udeleženec kot zemljiškoknjižni lastnik parc. št. 823/38 uspel parcelo deliti in so nastale tri nove parcele in sicer parc. št. 823/54 zemljišče pod stavbo 268 m2, parc. št. 823/55 dvorišče 295 m2 in parc. št. 823/56 zemljišče pod stavbo 56 m2. Pritožnik je temu ustrezno spremenil predlog za vzpostavitev etažne lastnine. Upravna enota je z dopolnilno odločbo št. 3705-95/96 z dne 20. 10. 2003 določila gradbeno parcelo 823/38. V tem postopku je sodeloval tudi prvi nasprotni udeleženec. Odločba je postala pravnomočna. Delitev parcele na tri nove parcele ne more razveljaviti upravne odločbe. Pritožniku ni jasno, na podlagi katerih dejstev je prišlo sodišče do zaključka, da se smiselno vodi postopek za določitev pripadajočega zemljišča. Sklicuje se na določilo petega odstavka 30. člena ZVEtL. Sodišče je vezano na pravnomočno odločbo Upravne enote, zato postopek o določitve funkcionalnega zemljišča oziroma gradbene parcele ni potreben. Sam postopek vzpostavitve etažne lastnine je predlagatelj začel, ker je v zemljiški knjigi na parc. št. 823/55 k.o. X vknjižen kot lastnik prvi nasprotni udeleženec. Meni, da je postopanje prvega sodišča nezakonito, zato je tudi napadeni sklep nezakonit in zato na njegovi pravni podlagi sodišče predloga za vzpostavitev etažne lastnine ne bi smelo zavreči. Predlagatelj je na navedeni sklep z dne 8. 5. 2013 tudi ustrezno vsebinsko odgovoril z vlogo z dne 7. 6. 2013. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvo sodišče je predlog predlagatelja zavrglo, ker le-ta po sklepu sodišča z dne 8. 5. 2013 predloga ni popravil oziroma dopolnil tako, da bi kot udeleženko postopka navedel tudi občino, na območju katere se nahaja stavba, h kateri se določa pripadajoče zemljišče in ni predložil toliko izvodov popravljenega sklepa ter prilog, kolikor je potrebno za vse udeležence postopka. Zoper sklep, s katerim sodišče pozove predlagatelja, da popravi oziroma dopolni predlog, ni pritožbe. Pritožnik pa lahko v pritožbi zoper sklep o zavrženju predloga uveljavlja določene pomanjkljivosti v sklepu sodišča s katerim je od njega zahteval, da vlogo popravi ali dopolni, lahko pa tudi zatrjuje, da vloga ni bila formalno pomanjkljiva.

5. Predlagatelj v pritožbi pravi, da ni predlagal postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi (tretje poglavje ZVEtL), saj je razpolagal s pravnomočno odločbo Upravne enote z dne 20. 10. 2003, ki je določila gradbeno parcelo, ki jo predstavlja parc. št. 823/38, kasneje razparcelirano na stanovanjsko stavbo 266 m2, gospodarsko poslopje 56 m2 in dvorišče 296 m2. Kot je povedalo že prvo sodišče v upravnem postopku pravnomočno določena gradbena parcela še ne pomeni, da odločitev sodišča glede pripadajočega zemljišča ni potrebna. V primeru, da je bila do uveljavitve ZVEtL izdana taka odločbe, se ne glede na druge določbe šteje, da je pripadajoče zemljišče k stavbi tisto zemljišče, ki je bilo določeno kot funkcionalno zemljišče ali gradbena parcela (peti odstavek 30. člena ZVEtL). Sodišče pa mora ne glede na upravno odločbo izpeljati postopek ugotavljanja pripadajočega zemljišča po pravilih nepravdnega postopka. Na samo odločitev pa bo sicer upravna odločba lahko bistveno vplivala. Sodišče pa bo izdalo ugotovitveno odločbo.

6. Kdo so udeleženci takega postopka določa tretji odstavek 26. člena ZVEtL. Med drugimi udeleženci je tudi občina, na območju katere se nahaja stavba, h kateri se določa pripadajoče zemljišče. Občino je kot udeleženko v postopku določil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine (Ur.l. RS, št. 59/2011 z dne 25. 7. 2011). Kot izhaja iz obrazložitve v Poročevalcu Državnega zbora pa so razlogi za vključitev občine javni interes na področju urejanja prostora. Po povedanem je prvo sodišče predlagatelja pravilno in v skladu s tretjim odstavkom 26. člena ZVEtL ter določil ZPP in ZNP pozvalo, da predlog dopolni z navedbo občine, na območju katere se nahaja stavba, h kateri se določa pripadajoče zemljišče in posledično s predložitvijo toliko izvodov popravljenega predloga, kolikor je potrebno za vse udeležence. Ker predlagatelj ni ravnal v skladu s sklepom, bil pa je opozorjen na posledice, če predloga ne bo dopolnil - sodišče bo predlog zavrglo, je odločitev prvega sodišča povsem pravilna, pritožba pa neutemeljena. Pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 37. členom ZNP), zato je sklep sodišča prve stopnje potrdilo.