Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dediči ponujajo različno razlago oporoke, kar pomeni, da med strankami zapuščinskega postopka obstoji spor o dejstvih glede prave volje zapustnika. V takšnih primerih je napotitev na pravdo za zapuščinsko sodišče obvezna, saj sme zgolj pravdno sodišče ugotavljati pravo voljo zapustnika.
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek prekinilo (I. točka izreka). Med drugim je dedinjo A. A. napotilo, da v tridesetih dneh zoper sodediče B. B., C. C. in D. D. vloži tožbo na ugotovitev, da ima dedno pravico po oporoki glede dedovanja nepremičnine k. o. X, stavba 185, del stavbe 176 (stanovanje št. 21 v enajstem nadstropju stavbe na naslovu ....), v nadaljevanju stanovanje, ter glede v izreku navedenih premičnin.(IV. točka izreka).
2. Dedinja A. A. zoper IV. točko izreka sklepa v delu, ki se nanaša na stanovanje, vlaga pritožbo. Meni, da v obravnavani zadevi ne gre za sporna dejstva, zaradi česar bi moralo sodišče za njihovo ugotovitev v smislu 210. člena Zakona o dedovanju1 zapuščinski postopek prekiniti. Lastnoročna oporoka zapustnika z dne 15. 4. 2014 je namreč pravni akt, ki ga mora zapuščinsko sodišče samo tolmačiti. Po prvem odstavku 84. člena ZD je namreč določila oporoke treba razlagati po pravem oporočiteljevem namenu. Po zdravem razumskem tolmačenju z uporabo logike je vsekakor šteti, da je zapustnik stanovanje naklonil svoji hčeri A. A., svoji ženi, torej vdovi, pa samo do njene smrti. Razlaga oporoke torej ne predstavlja dejanskega vprašanja, pač pa uporabo prava.
3. Sodediči B. B., D. D. in C. C. so na pritožbo odgovorili in predlagajo njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Na podlagi 210. člena ZD sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica.
6. Med dediči je sporno, kakšna je bila prava zapustnikova oporočna volja, pri čemer si dediči zapis oporočnih razpolaganj razlagajo različno. Pritožnica meni, da je potrebno zapustnikovo oporoko razlagati tako, da je pokojnik za dedinjo stanovanja določil njo, nasprotno pa ostali sodediči menijo, da je potrebno zapustnikovo oporoko razlagati tako, da to premoženje podeduje B. B. Dediči torej ponujajo različno razlago oporoke, kar pomeni, da med strankami zapuščinskega postopka obstoji spor o dejstvih glede prave volje zapustnika. V takšnih primerih je napotitev na pravdo za zapuščinsko sodišče obvezna, saj sme zgolj pravdno sodišče ugotavljati pravo voljo zapustnika2. 1 V nadaljevanju ZD. 2 Primerjaj sodbo VS RS II Ips 305/1994 z dne 9. 2. 1995 in VSL sklep I Cp 1408/2017 z dne 6. 12. 2017.