Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker ni nobenega dvoma, da je tožena stranka šele po vložitvi izvršilnega predloga sukcesivno plačala vtoževano terjatev, je v celoti uspela tožeča stranka, ne pa tožena. Zato je tožena stranka tista, ki bi na podlagi 154. čl. ZPP/77 morala tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške.
Pritožbi se ugodi in se prvostopna sodba v izpodbijani 3. točki izreka razveljavi.
Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VII Ig ... z dne ... vzdržalo v veljavi le v 3. točki za izvršilne stroške in sicer v znesku 550,00 SIT ter za zakonite zamudne obresti od zneska 5.287,00 SIT za čas od 12.3.1996 do plačila (1. točka izreka sodbe). V 1. točki pa ga je (kljub temu, da je glavnica v znesku 37.101,70 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 78.367,20 SIT za čas od 5.3.1996 do 13.3.1996 ter od zneska 37.001,00 SIT od 14.3.1996 do plačila in dela izvršilnih stroškov v znesku 4.737,00 SIT postala pravnomočna) razveljavilo ter tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo (2. točka izreka sodbe). Odločilo je tudi, da mora tožeča stranka povrniti toženi stranki njene nadaljnje pravdne stroške v znesku 11.140,00 SIT (3. točka izreka sodbe). Zgolj proti 3. točki izreka prvostopne sodbe tožeča stranka vlaga pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano 3. točko razveljavi ter toženi stranki naloži v plačilo vse pravdne stroške tožeče stranke. Pritožba je utemeljena. Ker ni nobenega dvoma, da je tožena stranka šele po vložitvi izvršilnega predloga sukcesivno plačala vtoževano terjatev, je prvostopna odločitev o nadaljnjih pravdnih stroških napačna. V pravdi je v celoti uspela tožeča stranka, ne pa tožena. Zato je tožena stranka tista, ki bi na podlagi 154. čl. ZPP/77 morala tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške. Iz določila 1. odst. 158. čl. ZPP/77 namreč izhaja, da mora tožnik, ki umakne tožbo, le takrat povrniti pravdne stroške toženi stranki, kadar umakne tožbo, ne da bi toženec tekom pravde izpolnil zahtevek. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi določila 3. točke 380. čl. ZPP/77 odločitev o stroških prvostopnega sodišča le razveljavilo, saj povrnitve nadaljnjih pravdnih stroškov tožeča stranka ni zahtevala. Ker pa se je izrecno pritožila le proti odločitvi iz 3. točke prvostopne sodbe, je napačna prvostopna odločitev glede premalo priznanih izvršilnih stroškov iz 2. točke izreka izpodbijane sodbe postala pravnomočna.