Jedro

Obstoj plačilnega prometa med dvema državama je dejansko vprašanje. Zato bi morala tožena stranka, ki trdi, da zaradi neobstoja plačilnega prometa med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Jugoslavijo ni mogla plačati sodne takse, tudi dokazati, da je takso neuspešno poskušala plačati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da se šteje napoved pritožbe tožene stranke za umaknjeno.

Zoper sklep se je tožena stranka pravočasno pritožila in navedla, da ji ni bilo dostavljeno sporočilo Banke Slovenije, zato se o njem ni mogla izjaviti. Sodišče bi moralo ugotoviti zlasti, ali je v času izstavitve naloga obstajal plačilni promet. Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma sodišče druge stopnje ugotavlja, da je obstoj plačilnega prometa med dvema državama dejansko vprašanje. Zato bi morala tožena stranka, ki trdi, da zaradi neobstoja plačilnega prometa med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Jugoslavijo ni mogla plačati sodne takse, tudi dokazati, da je takso neuspešno poskušala plačati. Tožena stranka je že v pritožbi z dne 12.1.2001 (listovna št. 41-42) zatrjevala, da je "na vse načine" poskušala najti način za izvršitev plačila takse, v obravnavani pritožbi pa trdi, da tudi sedaj nima možnosti za izvršitev plačila takse. Te trditve pa so po ugotovitvah sodišča druge stopnje presplošne, saj tožena ni navedla, na kakšne "vse načine" je neuspešno poskušala plačati takso oziroma, kaj je pravzaprav vzrok, da takse še vedno ne more plačati. Tožena tudi ni predložila nikakršnih dokazil o neuspešnih poskusih oziroma prizadevanjih, da bi takso plačala.

Glede na takšno stanje stvari pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da dopis Banke Slovenije z dne 10.10.2001 v tej zadevi niti ni odločilen, zato dejstvo, da ni bil vročen toženi stranki v izjavo, na materialnopravno pravilnost odločitve sodišča prve stopnje niti ni vplivalo. Sodišče druge stopnje še dodaja, da v navedenem dopisu ni navedeno, da bi bil plačilni promet omejen samo na izvoz in uvoz živine. Očitno je tožena stranka napačno razumela slovensko besedo "blag˘" (v pomenu stvari, izdelki, ki so v pravnem prometu) in jo zamenjala s srbsko besedo "bl go" (v pomenu živina). Iz vsega povedanega je razvidno, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna, vendar iz drugih razlogov.

Plačilo sodne takse je v gospodarskih sporih majhne vrednosti procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da se pritožba sploh lahko meritorno obravnava (prim. 496. in 497. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Ker ta prepostavka v obravnavanem primeru ni izpolnjena, se sodišče druge stopnje ni opredeljevalo do pritožbene odločitve o nepristojnosti slovenskega sodišča. Ker sodišče druge stopnje tudi v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.