Jedro

Predznamba pridobitve lastninske pravice se dovoli na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede predlagane vknjižbe, na kateri pa podpis prodajalca ni overjen. Prav s tako listino je predlagatelj na dan vložitve zemljiškoknjižnega predloga razpolagal, kar je odločilno za vprašanje dovolitve predznambe, o kateri se odloča po stanju na dan vložitve predloga. Dejstvo, da je predlagatelj naslednji dan po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga predložil na dan vložitve predloga že obstoječo listino s tedaj še neoverjenim podpisom prodajalca, ki pa je bil ob predložitvi listine notarsko že overjen, ne more imeti zanj neugodnih posledic.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se delno ugodi in se sklep zemljiškoknjižne referentke Okrajnega sodišča v Ljubljani Dn. št. 15619/2005-12 z dne 14. 3. 2006, pravnomočen v zvezi s sklepom istega sodišča Dn. št. 15619/2005-19 z dne 10. 12. 2007 in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1103/2008 z dne 9. 4. 2008, s sledečo dopolnitvijo tako spremeni, da se dovoli predznamba pridobitve lastninske pravice za predlagatelja na nepremičnini na podlagi listine, kot je oboje povzeto v delu navedenega sklepa zemljiškoknjižne referentke o zavrnitvi predlagane vknjižbe pod tč. B njegovega izreka.

Sicer se zahteva za varstvo zakonitosti zavrne.

Obrazložitev

1. Z delom pravnomočnega zemljiškoknjižnega sklepa, izpodbijanega z zahtevo za varstvo zakonitosti, je bil zavrnjen predlog za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 725/1 vl. št. ... k. o. ... (last I. K. iz L.) na podlagi prodajne pogodbe z dne 22. 6. 2005 za predlagatelja. V sklepu zemljiškoknjižne referentke z dne 14. 3. 2006 je bilo namreč ugotovljeno, da je bil podpis prodajalca I. K. na prodajni pogodbi z dne 22. 6. 2005, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, notarsko overjen 23. 6. 2005, torej po vložitvi predloga dne 22. 6. 2005(1). Zemljiškoknjižna referentka se je sklicevala na določbo 1. točke tretjega odstavka 149. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1, Ur. l. RS, št. 58/2003).

2. Na tak sklep zemljiškoknjižne referentke se je predlagatelj znotraj ugovornega roka odzval primarno s "predlogom za dopolnitev zemljiškoknjižnega sklepa" v smeri odločitve še o podrejenem predlogu za predznambo pridobitve lastninske pravice v pomenu določbe tretjega odstavka 140. člena ZZK-1(2), podrejeno pa z ugovorom.

3. O predlogu za dopolnitev zemljiškoknjižnega sklepa formalno ni bilo odločeno. Okrajna sodnica je s sklepom z dne 10. 12. 2007 odločila le o ugovoru, in sicer tako, da ga je zavrnila z obrazložitvijo, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu praviloma po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o vpisu (147. člen ZZK-1). Ta zemljiškoknjižni postopek je bil začet z vložitvijo predloga dne 22. 6. 2005,. listina, ki je bila podlaga za vpis, pa je bila overjena po datumu vložitve zemljiškoknjižnega predloga, in sicer 23. 6. 2005 (tretji odstavek 149. člena ZZK-1). V zvezi s predznambo pridobitve lastninske pravice pa so v istem sklepu sledeči razlogi: glede na to, da je predlagatelj že predložil listino, na kateri je podpis že overjen, niso bili izpolnjeni pogoji za predznambo lastninske pravice po 49. členu v zvezi s tretjim odstavkom 140. člena ZZK-1. 4. Sodišče druge stopnje je predlagateljevo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep o zavrnitvi ugovora. Iz obrazložitve sklepa sodišča druge stopnje: Predlagatelj k predlogu za vpis lastninske pravice na podlagi zasebne lastnine, kupne pogodbe z dne 22. 6. 2005, te listine ni predložil. Postopanje zemljiškoknjižnega sodišča po določbi drugega odstavka 146. člena ZZK-1 (odprava pomanjkljivosti v zvezi z izpolnitvijo procesnih predpostavk za odločanje) ni bilo potrebno, saj je predlagatelj sam dne 23. 6. 2005 dopolnil predlog tako, da je predložil listino, na podlagi katere je predlagal vpis lastninske pravice. Zemljiškoknjižni postopek je bil začet 22. 6. 2005 (5., 10. člen ZZK-1), podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu, vsebovanem v zasebni listini, pa je bil overjen 23. 6. 2005 - torej po dnevu, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek. Pritožbene navedbe v zvezi s predznambo so pravno nepomembne. Predznamba se med drugim dovoli na podlagi listine iz 1. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, na kateri podpis ni overjen (3. točka prvega odstavka 49. člena istega zakona). Takšna listina zemljiškoknjižnemu sodišču ni bila predložena, za odločanje o predznambi zato ni bilo pogojev in zemljiškoknjižnemu sodišču v zvezi s tem ni bilo treba izdajati posebnih sklepov. Podrejeno se pritožbeno sodišče sklicuje še na pravno teorijo (Vir: Tratnik, Vrenčur: Nepremičninsko pravo I. del., Zemljiškoknjižno pravo, Maribor 2005, str. 350).

Navedbe vlagatelja zahteve za varstvo zakonitosti

5. Zoper pravnomočni zemljiškoknjižni sklep o zavrnitvi vknjižbe lastninske pravice je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti. Izpodbija ga iz razloga zmotne uporabe materialnega prava z očitkom, da sodišče ni uporabilo določb 5., 10., 55. in drugega odstavka 149. člena ZZK-1 oziroma jih je uporabilo napačno; sicer pa sodišče ni postopalo po tretjem odstavku 140. člena ZZK-1, kar bi narekovalo nadaljnje postopanje po drugem odstavku 146. člena istega zakona in kar vse bi lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve - s čimer je sodišče prve stopnje kot tudi sodišče druge stopnje, ki kljub izrecni pritožbeni graji navedenih kršitev ni sankcioniralo, storilo tudi bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP in drugim odstavkom 120. člena ZZK-1). Vlagatelj zahteve za varstvo zakonitosti uvodoma polemizira z drugostopenjskim razumevanjem stališč pravnih teoretikov, na katera se glede obravnavane problematike "podrejeno" sklicuje sodišče druge stopnje v obrazložitvi svojega sklepa, pri tem pa napotuje tudi na dodatno razlago teh stališč v novejši publikaciji istih avtorjev. V nadaljevanju obrazložitve vlagatelj zahteve za varstvo zakonitosti očita sodiščema obeh stopenj, da sta napačno razumeli pomen pravil o vrstnem redu spričo dejstva, da je listina, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede predlagane vknjižbe, na dan vložitve predloga 22. 6. 2005 že obstajala in bila podpisana - četudi podpis na njej tedaj še ni bil overjen. Opustitev predložitve take listine sočasno z vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga bi terjala postopanje sodišča po določbah 146. člena ZZK-1; ne more pa biti razlog za odklonitev predznambe dejstvo, da je predlagatelj dan po vložitvi predloga predložil listino o zemljiškoknjižnem dovolilu z že overjenim podpisom na njej (in kar naj bi pomenilo oviro za predznambo). Listina, izstavljena na dan vložitve predloga, na kateri pa je podpis overjen po vložitvi predloga, že sama po sebi zadošča najmanj za predznambo pridobitve lastninske pravice in že jezikovna razlaga drugega odstavka 149. člena ZZK-1 onemogoča sklepanje, ki sta ga v obrazložitvi izpodbijanega sklepa izpeljali sodišči prve in druge stopnje. Ker pa imata vknjižba in predznamba isti vrstni red (55. člen ZZK-1), ni nobene ovire za dovolitev celo vknjižbe lastninske pravice - in ne le predznambe , čeprav je bil podpis prodajalca na pogodbi overjen po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga. Ker je bil podpis overjen pred odločitvijo o predlogu, je bila namreč s predložitvijo overjene pogodbe predznamba že opravičena. Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije predlaga spremembo pravnomočnega sklepa v smeri dovolitve vknjižbe lastninske pravice, podredno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

6. Izvod zahteve za varstvo zakonitosti je bil vročen predlagatelju, ki je nanjo odgovoril in predlagal, da ji Vrhovno sodišče ugodi.

7. Zahteva za varstvo zakonitosti je delno utemeljena.

8. Upoštevaje načeli začetka učinkovanja vpisov iz 5. člena in vrstnega reda iz 10. člena ZZK-1 ter pravilo vknjižbe pravice v vrstnem redu predznamovane pravice iz 55. člena (v zvezi z domnevo o podrednem zahtevku za predznambo znotraj primarne zahteve za vknjižbo iz tretjega odstavka 140. člena) istega zakona je za obravnavan zemljiškoknjižni postopek pomembno, da je predlagatelj v dne 22. 6. 2005 vloženem zemljiškoknjižnem predlogu navedel istega dne z lastnikom sklenjeno prodajno pogodbo kot podlago za predlagano vknjižbo lastninske pravice. Ta listina predlogu ni bila priložena, kar pomeni, da tega dne ni bila za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu izpolnjena procesna predpostavka iz 4. točke prvega odstavka 146. člena ZZK-1. Ob hipotetičnem odločanju sodišča na dan vložitve predloga kot stanju, po katerem se sodišče mora ravnati kot merodajnem za odločanje (prvi odstavek 10. člena ZZK-1), bi taka situacija v okviru predhodnega preskusa zemljiškoknjižnega predloga sodišču nalagala postopanje za odpravo procesnih ovir oziroma pomanjkljivosti po določbi drugega ostavka 146. člena ZZK-1. Vendar je potreba po takem postopanju odpadla, ker je predlagatelj procesne pomanjkljivosti 23. 6. 2005, to je dan po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga, sam odpravil s predložitvijo listine, ki je bila v predlogu navedena kot podlaga za predlagano vknjižbo. S tem je ovira za vsebinsko odločanje o njej že odpadla.

9. Kot podlago za dne 22. 6. 2005 predlagano vknjižbo lastninske pravice je predlagatelj 23. 6. 2005 predložil z lastnikom sklenjeno prodajno pogodbo z dne 22. 6. 2005, ki je vsebovala zemljiškoknjižno dovolilo glede predlagane vknjižbe, medtem ko je bil podpis osebe, katere pravica naj bi se prenesla, na zemljiškoknjižnem dovolilu notarsko overjen 23. 6. 2005. To pomeni, da po stanju na dan vložitve zemljiškoknjižnega predloga dne 22 .6. 2005 ni bil izpolnjen pogoj za vknjižbo lastninske pravice iz 41. člena ZZK-1 in da je temu nasprotno naziranje v zahtevi za varstvo zakonitosti neutemeljeno. Zavzemanje vlagatelja zahteve za varstvo zakonitosti za vknjižbo lastninske pravice ob taki listinski podlagi je v nasprotju z določbo 1. točke tretjega odstavka 149. člena ZZK-1, po kateri zahtevek za vknjižbo ni utemeljen, če se vknjižba zahteva na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, na katerem je bil podpis overjen po dnevu, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek, oziroma je bil notarski zapis, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, sestavljen po tem dnevu. Zato je bilo treba zahtevo za varstvo zakonitosti v tem delu na podlagi določbe 2. točke tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 161. člena ZZK-1 kot neutemeljeno zavrniti.

10. Utemeljeno pa graja vlagatelj zahteve za varstvo zakonitosti pravnomočno odklonitev dovolitve predznambe pridobitve lastninske pravice za predlagatelja (po zavrnitvi predloga za vknjižbo glede na določbo tretjega odstavka 140. člena ZZK-1). Po določbi 3. točke prvega odstavka 49. člena ZZK-1 se predznamba pridobitve lastninske pravice dovoli na podlagi zasebne listine (prodajne pogodbe), ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede predlagane vknjižbe, na kateri pa podpis prodajalca ni overjen. Prav s tako listino je predlagatelj na dan vložitve zemljiškoknjižnega predloga razpolagal, kar je odločilno za vprašanje dovolitve predznambe, o kateri se odloča po stanju na dan vložitve predloga. Dejstvo, da je predlagatelj naslednji dan po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga predložil na dan vložitve predloga že obstoječo listino s tedaj še neoverjenim podpisom prodajalca, ki pa je bil ob predložitvi listine notarsko že overjen, ne more imeti zanj neugodnih posledic; ali povedano drugače: dogajanje po vložitvi predloga predlagatelju ne krati ob vložitvi predloga obstoječih upravičenj (v pomenu razlogovanja sodišč prve in druge stopnje, po katerem naj bi se bilo mogoče izogniti oviri za predznambo očitno le s predložitvijo listine, na kateri podpis ne bi bil naknadno overjen). Ne gre namreč za "opravičbo" predznambe s predložitvijo listine z overjenim podpisom prodajalca, temveč za varovanje vrstnega reda predlagatelju s predznambo pridobitve lastninske pravice, do katere je bil slednji glede na predložene listine po stanju na dan vložitve predloga izkazano upravičen. Kot imetnik predznamovane pravice pa bo imel možnost v roku iz sklepa, ki ga bo zemljiškoknjižno sodišče izdalo po prejemu te odločbe na podlagi šestega odstavka 161. člena ter drugega in tretjega odstavka 53. člena ZZK-1, predlagati vknjižbo te pravice v vrstnem red predznamovane pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki izpolnjuje pogoje za vknjižbo. Zato je bilo treba na podlagi 4. točke tretjega odstavka v zvezi s petim in šestim odstavkom 161. člena ZZK-1 odločiti, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa.

Op. št. (1): Dne 22. 6. 2005 vloženemu predlogu niso bile priložene listine, ki so bile v njem navedene kot podlaga za predlagane vknjižbe. Predlagatelj je to storil naslednji dan (23. 6. 2005), ko je predložil prodajno pogodbo z dne 22. 6. 2005, notarsko overjeno 23. 6. 2005. Op. št. (2): Če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vknjižba pridobitve lastninske pravice, se po določbi tretjega odstavka 140. člena ZZK-1 šteje, da ta predlog obsega podrejeni zahtevek za predznambo pridobitve te pravice pod pogojem, da niso izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe, razen če ni predlagatelj ta podrejeni zahtevek s predlogom izrecno izključil.