Jedro

Čeprav ima sodišče prve stopnje v spisu listino, iz katere izhaja določeno dejstvo, na katerem pa stranka ne utemeljuje svojega zahtevka niti z njim ne izpodbija navedb nasprotne stranke, je navajanje tega dejstva prvič v pritožbi navajanje novega dejstva po 496a čl. ZPP.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Glede na prvi odstavek 498. člena ZPP je sodišče izvedlo revizijski postopek po določbah ZPP (1977).

Sodišče prve stopnje je s sodbo ugotovilo, da je pogodba o odprodaji podjetja z dne 15.2.1995, ki so jo sklenili tožeča stranka, skupina delavcev in vse tri tožene stranke, brez pravnega učinka proti stečajni masi tožeče stranke, toženim strankam pa naložilo, da morajo plačati v stečajno maso tožeče stranke prva in druga tožena stranka vsaka po 6.496.000,00 SIT, tretja tožena stranka pa 2.492.000,00 SIT, vse z zamudnimi obrestmi.

Pritožbi prve in druge tožene stranke je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Sodbo pritožbenega sodišča izpodbija z revizijo prva tožena stranka C. d.d. zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

V pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje je prva tožena stranka očitala sodišču ignoriranje dejstva, da je tožeča stranka pozvala zainteresirane stranke z javnim razpisom na nakup podjetja P. Upoštevanje tega dejstva je pritožbeno sodišče zavrnilo sklicujoč se na 496 a člen ZPP. Takšno ravnanje pritožbenega sodišča opredeljuje prva tožena stranka kot bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Po njenem mnenju ne gre za novo dejstvo, ker je imelo sodišče pogodbo o odprodaji podjetja z dne 15.2.1996, v kateri so bili tudi podatki o javnem razpisu, ves čas v spisu, ampak gre samo za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.

ZPP določa v 219. členu, da mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika.

Tožeča stranka je v tožbi trdila, da sta pri toženi stranki izpolnjena objektivni in subjektivni dejanski stan za uspešno izpodbijanje pravnega dejanja. Trdila je, da prva tožena stranka nakupa podjetja ni plačala z nakazilom na žiro račun, čeprav je pogodba tako določala. Predlagala je tudi dokaze, na katere je opirala tožbeni zahtevek.

Sodelovanje v postopku pred sodiščem prve stopnje je prva tožena stranka omejila na vložitev odgovora na tožbo. V njem je trdila samo, da je nakup podjetja plačala z gotovinskimi nakazili. To pomeni, da prva tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje dejstva, da je prišlo do nakupa podjetja na podlagi javnega razpisa, ni zatrjevala kot dejstva, s katerim izpodbija trditve tožeče stranke, da je podan dejanski stan, ki upravičuje ugoditev izpodbojnemu tožbenemu zahtevku. Zato pomeni zgoraj omenjeno šele v pritožbi prvič navajano dejstvo novoto iz 496 a člena ZPP, ki je pritožbeno sodišče upravičeno ni upoštevalo. Okoliščina, da je bilo podjetje ponujeno v prodajo z javnim razpisom pa tudi ne izključuje sama po sebi obstoja dejanskega stanja, potrebnega za ugoditev izpodbojnemu tožbenemu zahtevku. Zato neupoštevanje omenjenega dejstva tudi ni mogoče podvesti pod zmotno uporabo materialnega prava.

Prva tožena stranka nadalje trdi, da je prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Abstraktni dejanski stan kršitve je sicer navedla, iz njegove konkretizacije pa izhaja, da se ne strinja z dokazno oceno sodišč prve in druge stopnje, da kupnine za kupljeno podjetje ni poravnala z gotovinskimi nakazili. Vprašanje dokazne ocene izvedenih dokazov pa je dejansko vprašanje, to pa ni revizijski razlog (tretji odstavek 385. člena).

Uveljavljani revizijski razlogi torej niso podani. Ker tudi niso podani tisti revizijski razlogi, na katere mora revizijsko sodišče po 386. členu ZPP paziti po uradni dolžnosti, je revizijsko sodišče revizijo prve tožene stranke zavrnilo.