15. 12. 2005

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Policijske postaje Podlehnik, na seji dne 15. decembra 2005

odločilo:

Za odločanje v postopku o prekršku zoper A. A. zaradi storitve prekrška, opisanega v obdolžilnem predlogu Policijske postaje Podlehnik št. 26/11-439435 z dne 22. 1. 2005, je pristojna Policijska postaja Podlehnik.

Obrazložitev

1.Policijska postaja Podlehnik je na podlagi prvega odstavka 103. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – v nadaljevanju ZP-1) pri Okrajnem sodišču na Ptuju vložila obdolžilni predlog zaradi prekrška po petem odstavku 30. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 234. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP-1).

2.Okrajno sodišče na Ptuju se je izreklo za stvarno nepristojno in odstopilo obdolžilni predlog Policijski postaji Podlehnik. Pri tem je navedlo, da obdolženka s svojo vožnjo ni ogrožala drugega udeleženca cestnega prometa, sama se je zaradi nepravilne vožnje telesno poškodovala in je nastala materialna škoda le na osebnem avtomobilu, ki je last obdolžene, zato ji ni mogoče očitati, da je povzročila prometno nesrečo in ne pride v poštev uporaba 234. člena ZVCP-1. Sodišče je še navedlo, da je za izvedbo postopka o prekršku iz petega odstavka 30. člena ZVCP-1 pristojen prekrškovni organ. Sodišče meni, da ne gre za primer iz 52. člena ZP-1, ko hitri postopek ni dovoljen.

3.Policijska postaja Podlehnik v zahtevi navaja, da so v tem primeru izpolnjeni vsi znaki, ki jih ZVCP-1 v 134. členu določa za prometno nesrečo, in se lahko obdolženki na podlagi prvega odstavka 234. člena ZVCP-1 poleg globe izreče tudi stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk vse do splošnega maksimuma 18 kazenskih točk, za izrek katerih je pristojno sodišče. Zato meni, da se mora v obravnavanem primeru uporabiti 234. člen ZVCP-1, to pa pomeni, da je za postopek o prekršku pristojno Okrajno sodišče.

4.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po določbi drugega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen.

5.Kot je razvidno iz zahteve za rešitev spora glede pristojnosti, je do zavračanja stvarne pristojnosti za odločanje v konkretni zadevi pripeljala različna razlaga pojma prometna nesreča, ki je v ZVCP-1 opredeljena kot kvalifikatorna okoliščina, zaradi katere temeljni prekršek postane hujši. Stvarna pristojnost za odločanje o konkretnem prekršku je torej odvisna od odločitve, ali gre pri obdolženkinem ravnanju za prometno nesrečo, zaradi katere je treba prekršek pravno opredeliti po prvem odstavku 234. člena ZVCP-1, ali ne gre.

6.Iz obdolžilnega predloga Policijske postaje Podlehnik je razvidno, da se obdolženki očita, da hitrosti in načina vožnje ni prilagodila svojim sposobnostim, lastnostim in stanju ceste ter preglednosti na njej. Na njenem vozilu je nastala materialna škoda, sama je bila lažje telesno poškodovana. Po stališču Policijske postaje je obdolženka tako povzročila prometno nesrečo II. kategorije po drugi alineji drugega odstavka 134. člena ZVCP-1, saj je bila ena oseba lahko telesno poškodovana. Po razlagi Policijske postaje gre tudi v tem primeru za prometno nesrečo, ko hitri postopek ni mogoč. Ker gre za primer, ki je enak sporu glede pristojnosti, o katerem je Ustavno sodišče že odločilo z odločbo št. P-23/05 z dne 24. 11. 2005 (Uradni list RS, št. 111/05), je bilo treba odločiti, kot izhaja iz izreka te odločbe.

7.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 ─ popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj