Jedro

V obravnavani zadevi ne gre za spor glede obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, pač pa za povrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev s strani upravičenke zaradi dvojnega plačila teh sredstev, ker sta tako Jamstveni sklad RS (v nadaljevanju Sklad) kot stečajni dolžnik istočasno izpolnila obveznost do delavke - toženke. ZJSRS v 29. členu sicer določa, da ima Sklad pravico zahtevati vrnitev sredstev, izplačanih po tem zakonu, če so bile pravice pridobljene na podlagi neresničnih podatkov oziroma če upravičenec ni sporočil Skladu dejstev, ki vplivajo na pridobitev ali prenehanje pravic po tem zakonu, v primerih torej, ko sam upravičenec zakrivi neupravičeno plačilo, pri čemer gre tudi zgolj za razmerja med Skladom in upravičencem, vendar tudi za ta primer po presoji pritožbenega sodišča navedeni specialni zakon pristojnosti delovnega sodišča ne določa. Prav tako je seveda ne določa tudi za obravnavani (nepredvidljivi) primer, ko Sklad meni, da je bila njegova jamstvena izpolnitev odveč, ker je istočasno tudi sam stečajni dolžnik izpolnil svojo obveznost do delavke, zaradi česar je neupravičeno prikrajšan, zato je na podlagi vsega navedenega očitno pristojno sodišče tako imenovane splošne pristojnosti, torej glede na obravnavano vrednost spornega predmeta Okrajno sodišče (člen 99/II - tč. 1 Zakona o sodiščih).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne v sojenje Okrajnemu sodišču v Ljubljani.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani sklenilo, da ni stvarno pristojno v tej pravdni zadevi ter da se zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopi stvarno in krajevno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

Proti sklepu se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe (razlage) materialnega prava in nepravilne uporabe določb pravdnega postopka in Zakona o delovnih in socialnih sodiščih ter predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve Okrajnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu v nadaljnjo obravnavo.

Pritožnica meni, da je Okrajno sodišče v Ljubljani stvarno pristojno, ker predstavlja obravnavana zadeva civilno pravni spor. Jamstveni sklad RS (v nadaljevanju Sklad) delavcem, ki izgubijo službo iz razloga začetka stečajnega postopka, izplačuje določene zneske po Zakonu o jamstvenem skladu RS, katerih višina je določena v njegovem 19. členu. Vse pritožbe zoper odločbe rešuje Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in pritožbe zoper odločitve ministrstva rešuje pristojno delovno in socialno sodišče. Vendar gre za primere, ko je sporna sama pravica po ZJS RS ali njena višina, idr. V navedenem primeru pa pravica do izplačila ni bila sporna, pač pa je prišlo do hkratnega plačila obveznosti. Sklad ter stečajni dolžnik sta istočasno izpolnila obveznost do delavke. Sklad je jamstvena institucija in je v takšnih primerih potrebno ravnati v skladu z določili o jamstvu, ki veljajo v civilnem pravu, v kolikor niso v ZJSRS kot specialnem zakonu, določena vprašanja rešena drugače. Meni, da je v navedenem primeru, v trenutku dvojnega plačila delavki, prišlo do neupravičene obogatitve, ter je potrebno razmerje, ki je s tem nastalo med Skladom in toženo stranko, obravnavati po pravilih civilnega prava, ob upoštevanju določil ZOR. V tem primeru ne gre za obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, kot to napačno obrazlaga prvostopno sodišče. Pritožba je utemeljena.

Po Zakonu o jamstvenem skladu Republike Slovenije, (Ur. list RS št. 25/97 in 10/98, v nadaljevanju besedila ZJSRS) je bil Jamstveni sklad ustanovljen z namenom prav poravnave obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca (2. člen), zaradi česar delavcu delovno razmerje preneha (16. člen). Za katera izplačila gre, pa je določeno v 19. členu in sicer za neizplačane plače, nadomestila plač ter odpravnine. Za primer spora glede navedenih pravic in sicer v primeru pritožbe zoper odločbo Sklada oziroma Ministrstva, pristojnega za delo, pa je v 22. členu ZJSRS specialno določena pristojnost delovnega in socialnega sodišča. Vendar v obravnavanem primeru sploh ne gre za spor glede pravic upravičenca v zvezi z izdano odločbo jamstvenega sklada, po kateri je bilo upravičenki izplačilo po 19. členu izvedeno, kot pravilno opozarja pritožnica, torej ta specialna pristojnostna določba za obravnavani primer ne pride v poštev, zaradi česar tudi ne pristojnost delavnega in socialnega sodišča. Prvostopno sodišče se v izpodbijanem sklepu sklicuje na generalno pristojnostno določbo po 2. točki 4. odstavka Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS št. 19/94), po kateri so delovna sodišča pristojna odločati o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem (razen v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu in poklicne bolezni), vendar pri tem prezre, da v obravnavani zadevi (tudi) ne gre za spor glede obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, pač pa, po tožbenih trditvah tožeče stranke (pri čemer je pri presoji pristojnosti treba izhajati iz trditvene podlage), za povrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev s strani upravičenke zaradi dvojnega plačila teh sredstev, ker sta tako Sklad kot stečajni dolžnik istočasno izpolnila obveznost do delavke - toženke. ZJSRS v 29. členu sicer določa, da ima Sklad pravico zahtevati vrnitev sredstev, izplačanih po tem zakonu, če so bile pravice pridobljene na podlagi neresničnih podatkov oziroma če upravičenec ni sporočil Skladu dejstev, ki vplivajo na pridobitev ali prenehanje pravic po tem zakonu, v primerih torej, ko sam upravičenec zakrivi neupravičeno plačilo, pri čemer gre tudi zgolj za razmerja med Skladom in upravičencem, vendar tudi za ta primer, po presoji pritožbenega sodišča, navedeni specialni zakon pristojnosti delovnega sodišča ne določa. Prav tako je seveda ne določa tudi za obravnavani (nepredvidljivi) primer, ko Sklad meni, da je bila njegova jamstvena izpolnitev odveč, ker je istočasno tudi sam stečajni dolžnik izpolnil svojo obveznost do delavke, zaradi česar je neupravičeno prikrajšan, zato je, na podlagi vsega navedenega, očitno pristojno sodišče tako imenovane splošne pristojnosti, torej glede na obravnavano vrednost spornega predmeta Okrajno sodišče (člen 99/II - tč. 1 Zakona o sodiščih).

Ker je z izdajo izpodbijanega sklepa prvostopno sodišče nepravilno uporabilo določbo 1. odstavka 21. člena ZPP/77, je pritožbeno sodišče ugodilo utemeljeni pritožbi in izpodbijani sklep razveljavilo po 3. točki 380. člena ZPP/77 v zvezi s 1. odstavkom 354. člena ZPP/77 ter zadevo vrača v sojenje Okrajnemu sodišču v Ljubljani kot pristojnemu sodišču.