Jedro

Iz povzetih določb ZFPPIPP, upoštevajoč tudi časovno komponento postopka, izhaja, da je presoja sodišča omejena zgolj na formalen preizkus dolžnikove zahteve za odložitev odločanja, t. j. pravočasnosti in popolnosti zahteve.

Utemeljene so pritožbene navedbe, da dolžnik zahtevi za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni priložil izjave, iz katere bi izhajalo, da dolžnik ne zamuja s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače in s plačilom pripadajočih davkov in prispevkov, niti da bo dolžnik v dvomesečnem obdobju od vložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka sposoben pravočasno plačevati plače delavcem do višine minimalne plače ter pripadajoče davke in prispevke iz 1. točke drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP, niti ni priložil poročila pooblaščenega revizorja o pregledu izjave iz prejšnje točke, v katerem je revizor dal mnenje brez pridržkov iz 2. točke drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP. Vendar iz odgovora na pritožbo izhaja, da dolžnik nima zaposlenih nobenih delavcev, slednje pa je razvidno tudi iz prilog, ki jih je upnik sam priložil predlogu za začetek stečajnega postopka (prim. bonitete – 0 zaposlenih). S tem se pokaže, da predložitev navedenih listin v okoliščinah konkretnega primera ni bila potrebna. Glede na navedeno bi bilo tudi povsem nesmotrno izdajati dopolnilni sklep za predložitev manjkajočih listin, saj so nepotrebne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 17. 8. 2022 začelo stečajni postopek nad dolžnikom, imenovalo upraviteljico in ugotovilo, da upraviteljica opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravne organizacijske oblike s podatki, s katerimi je vpisana v poslovni register. Z izpodbijanim nadomestnim sklepom pa je pritožbi dolžnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka ugodilo in sklep z dne 17. 8. 2022 v 1. točki izreka razveljavilo (točka 1 izreka). Obenem je z izpodbijanim sklepom odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka odložilo do 17. 10. 2022 (točka 2 izreka).

2. Upnik vlaga zoper sklep pravočasno pritožbo in predlaga, da sodišče druge stopnje sklep z dne 12. 9. 2022 razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Dolžnik v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške za odgovor na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega nadomestnega sklepa izhaja, da je sodišče s sklepom z dne 17. 8. 2022 začelo nad dolžnikom stečajni postopek, saj je šele po izdaji predmetnega sklepa v spis prejelo sicer pravočasno dolžnikovo zahtevo za odložitev odločanja. Iz listin, ki so priložene zahtevi, izhaja, da je poslovodstvo dolžnika sprejelo poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, ki vsebuje pritrdilno mnenje poslovodstva iz 3. točke drugega odstavka in 4. točke tretjega odstavka 35. člena ZFPPIPP. Ker so izpolnjene predpostavke iz 1. in 2. točke prvega odstavka 237. člena ZFPPIPP, je sodišče prve stopnje odložilo odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka za dva meseca, t. j. do 17. 10. 2022. Glede na 237.a člen ZFPPIPP je sodišče prve stopnje obdržalo v veljavi izrek o imenovanju upravitelja.

6. Sodišče mora v skladu z 237. členom ZFPPIPP po prejemu dolžnikove zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka opraviti preizkus pravočasnosti in popolnosti zahteve. Pritožbeno ni sporno, da je dolžnikova zahteva pravočasna, pač pa je sporna popolnost zahteve.

7. Dolžnik mora zahtevi za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka v skladu z drugim odstavkom 236. člena ZFPPIPP priložiti: 1) izjavo poslovodstva, da dolžnik ne zamuja niti s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače niti s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, razen če je bilo plačilo teh davkov in prispevkov odloženo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in da bo dolžnik v dvomesečnem obdobju odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka sposoben pravočasno plačevati plače delavcem do višine minimalne plače ter davke in prispevke, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, razen če je plačilo teh davkov in prispevkov odloženo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek; 2) poročilo pooblaščenega revizorja o pregledu izjave iz prejšnje točke, v katerem je revizor podal mnenje brez pridržkov; 3) poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, ki vsebuje pritrdilno mnenje poslovodstva iz 4. točke tretjega odstavka 35. člena tega zakona in 4) v primeru iz prvega odstavka 36. člena tega zakona dokaz o objavi sklica skupščine v skladu s tretjim odstavkom 36. člena tega zakona.

8. Če je dolžnikova zahteva formalno nepopolna, ker ni predložil zgoraj navedenih listin, mu sodišče v treh delovnih dneh po prejemu zahteve naloži, da v treh delovnih dneh po prejemu sklepa o dopolnitvi zahteve predloži manjkajoče listine (tretji odstavek 236. člena ZFPPIPP). V primeru, da dolžnik izpolni zahtevo iz sklepa sodišča o dopolnitvi in so podane predpostavke iz 1. (pravočasnost) in 2. (popolnost zahteve) točke prvega odstavka 237. člena ZFPPIPP, pa mora sodišče v treh delovnih dneh od prejema dopolnitve izdati sklep o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka (četrti odstavek v zvezi s 1. točko petega odstavka 237. člena ZFPPIPP).

9. Iz zgoraj povzetih določb ZFPPIPP, upoštevajoč tudi časovno komponento postopka, izhaja, da je presoja sodišča omejena zgolj na formalen preizkus dolžnikove zahteve za odložitev odločanja, t. j. pravočasnosti in popolnosti zahteve.1

10. Utemeljene so pritožbene navedbe, da dolžnik zahtevi za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni priložil izjave, iz katere bi izhajalo, da dolžnik ne zamuja s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače in s plačilom pripadajočih davkov in prispevkov, niti da bo dolžnik v dvomesečnem obdobju od vložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka sposoben pravočasno plačevati plače delavcem do višine minimalne plače ter pripadajoče davke in prispevke iz 1. točke drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP, niti ni priložil poročila pooblaščenega revizorja o pregledu izjave iz prejšnje točke, v katerem je revizor dal mnenje brez pridržkov iz 2. točke drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP. Vendar iz odgovora na pritožbo izhaja, da dolžnik nima zaposlenih nobenih delavcev, slednje pa je razvidno tudi iz prilog, ki jih je upnik sam priložil predlogu za začetek stečajnega postopka (prim. bonitete – 0 zaposlenih). S tem se pokaže, da predložitev navedenih listin v okoliščinah konkretnega primera ni bila potrebna. Glede na navedeno bi bilo tudi povsem nesmotrno izdajati dopolnilni sklep za predložitev manjkajočih listin, saj so nepotrebne.

11. Glede dolžnikovega načrta finančnega prestrukturiranja, ki temelji na sklenitvi sporazuma o 24-mesečnem odlogu obveznosti med dolžnikom in 60 % upnikom, pritožnik navaja, da le ta ne vsebuje navedbe upnikov dolžnika niti njihovih terjatev niti navedbe o tem, od kje naj bi dolžnik prejel ustrezna sredstva za poplačilo terjatev po 24-tih mesecih, ko bo odlog potekel. 12. Glede na 3. alinejo 2. točke prvega odstavka 237.a člena ZFPPIPP sodišče s sklepom odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, če je poslovodstvo dolžnika sprejelo poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, ki vsebuje pritrdilno mnenje poslovodstva iz 3. točke drugega odstavka in 4. točke tretjega odstavka 35. člena tega zakona. Poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja mora torej vsebovati mnenje poslovodstva, ali obstaja najmanj 50 % verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti finančno prestrukturiranje družbe tako, da bo družba znova postala kratkoročna in dolgoročno plačilno sposobna. Če je mnenje poslovodstva pritrdilno, mora poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja vsebovati tudi opis predloga prisilne poravnave z vsebino iz 143. ali 144. člena tega zakona, ki bi bila po presoji poslovodstva sprejemljiva za upnike in bi zagotovila, da bo družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna. Ne glede na pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik v zahtevi za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka podal tudi poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, ki zadosti pogojem iz 3. alineje 2. točke prvega odstavka 237. člena ZFPPIPP. V tej fazi postopka je presoja sodišča omejena zgolj na formalen preizkus popolnosti dolžnikove zahteve, saj se v skladu s sodno prakso v tej fazi postopka ne opravlja vsebinska presoja o obstoju pogojev iz 237. člena ZFPPIPP. Preostala pojasnila, ki naj bi po pritožnikovem mnenju izostala (npr. o že sprejetih ukrepih, glede postopka Up-100/21, o kazenskih ovadbah...), pa glede na določila ZFPPIPP niti niso nujna sestavina zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Natančnejši preizkus odprave insolventnosti dolžnika dolžnika bo predmet nadaljnjega postopka oziroma postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki ga napoveduje dolžnik.

13. Ker so se izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, podani pa niso niti razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

14. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP. Dolžnik z odgovorom na pritožbo ni doprinesel k odločitvi, zato sam nosi svoje stroške za odgovor na pritožbo.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Tako tudi VSL sklep Cst 539/2015 in drugi.