Jedro

Pravica do plače okrajne državne tožilke je po določbi prvega odstavka 49. člena ZDT-1 v povezavi s prvim odstavkom 44. člena ZSS vezana na naziv, v katerega je imenovana, in ne na stvarno pristojnost sodišč oziroma zadev, ki so ji dodeljene v reševanje.

Okrajni državni tožilec lahko rešuje tudi kazenske zadeve iz pristojnosti okrožnega sodišča in je opravljanje tega dela že upoštevano v njegovi plači. Zato ni mogoče slediti zaključku sodišča prve stopnje, da okrajni državni tožilec, ki rešuje kazenske zadeve iz pristojnosti okrožnega sodišča, opravlja višje vrednoteno delo, kot je določeno z njegovim imenovanjem, in da je posledično upravičen do višjega plačila.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe v točki I in II izreka spremeni tako, da se v tem delu na novo glasi: "I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati razliko v plači: - za mesec april 2017 v višini 42,28 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 23. 4. 2019 dalje do plačila; - za mesec maj 2017 v višini 199,35 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 23. 4. 2019 dalje do plačila; - za mesec junij 2017 v višini 69,78 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 23. 4. 2019 dalje do plačila; - za mesec julij 2017 v višini 165,64 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 23. 4. 2019 dalje do plačila; - za mesec avgust 2017 v višini 126,14 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 23. 4. 2019 dalje do plačila; - za mesec september 2017 v višini 166,75 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 23. 4. 2019 dalje do plačila; - za mesec oktober 2017 v višini 151,14 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 23. 4. 2019 dalje do plačila; - za mesec november 2017 v višini 282,15 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 23. 4. 2019 dalje do plačila; - za mesec december 2017 v višini 137,69 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 23. 4. 2019 dalje do plačila; - za mesec januar 2018 v višini 117,52 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 23. 4. 2019 dalje do plačila; - za mesec februar 2018 v višini 117,54 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 23. 4. 2019 dalje do plačila; - za mesec marec 2018 v višini 200,14 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 23. 4. 2019 dalje do plačila; - za mesec april 2018 v višini 173,06 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 23. 4. 2019 dalje do plačila; - za mesec maj 2018 v višini 115,26 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 23. 4. 2019 dalje do plačila; - za mesec junij 2018 v višini 208,71 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 23. 4. 2019 dalje do plačila; - za mesec julij 2018 v višini 52,09 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 23. 4. 2019 dalje do plačila; - za mesec avgust 2018 v višini 230,47 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 23. 4. 2019 dalje do plačila; - za mesec september 2018 v višini 232,78 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 23. 4. 2019 dalje do plačila; - za mesec junij 2020 v višini 58,97 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 7. 2020 dalje do plačila, ter zakonske zamudne obresti od zneska v višini 88,00 EUR od 4. 7. 2020 do 14. 6. 2022; - za mesec julij 2020 v višini 108,33 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 6. 8. 2020 dalje do plačila, ter zakonske zamudne obresti od zneska v višini 110,18 EUR od 6. 8. 2020 do 14. 6. 2022; - za mesec avgust 2020 v višini 94,92 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 9. 2020 dalje do plačila, ter zakonske zamudne obresti od zneska v višini 108,64 EUR od 5. 9. 2020 do 14. 6. 2022; - za mesec september 2020 v višini 111,34 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 6. 10. 2020 dalje do plačila, ter zakonske zamudne obresti od zneska v višini 100,76 EUR od 6. 10. 2020 do 14. 6. 2022; - za mesec oktober 2020 v višini 109,92 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 6. 11. 2020 dalje do plačila, ter zakonske zamudne obresti od zneska v višini 107,93 EUR od 6. 11. 2020 do 14. 6. 2022; - za mesec november 2020 v višini 99,75 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 6. 12. 2020 dalje do plačila, ter zakonske zamudne obresti od zneska v višini 102,31 EUR od 5. 12. 2020 do 14. 6. 2022; - za mesec december 2020 v višini 92,99 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 6. 1. 2021 dalje do plačila, ter zakonske zamudne obresti od zneska v višini 101,14 EUR od 6. 1. 2021 do 14. 6. 2022; - za mesec januar 2021 v višini 116,88 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 6. 2. 2021 dalje do plačila, ter zakonske zamudne obresti od zneska v višini 110,18 EUR od 6. 2. 2021 do 14. 6. 2022; - za mesec februar 2021 v višini 125,88 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 6. 3. 2021 dalje do plačila, ter zakonske zamudne obresti od zneska v višini 110,18 EUR od 6. 3. 2021 do 14. 6. 2022; - za mesec marec 2021 v višini 58,12 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 2. 4. 2021 dalje do plačila, ter zakonske zamudne obresti od zneska v višini 106,12 EUR od 2. 4. 2021 do 14. 6. 2022; - za mesec april 2021 v višini 43,92 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 6. 5. 2021 dalje do plačila, ter zakonske zamudne obresti od zneska v višini 91,06 EUR od 6. 5. 2021 do 14. 6. 2022; - za mesec maj 2021 v višini 101,61 EUR bruto, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 15. 6. 2021 dalje do plačila, ter zakonske zamudne obresti od zneska v višini 94,12 EUR od 15. 6. 2021 do 14. 6. 2022; - za mesec junij 2021 v višini 140,90 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 15. 7. 2021 dalje do plačila, ter zakonske zamudne obresti od zneska v višini 104,10 EUR od 15. 7. 2021 do 14. 6. 2022; - za mesec julij 2021 v višini 86,39 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 14. 8. 2021 dalje do plačila, ter zakonske zamudne obresti od zneska v višini 110,53 EUR od 14. 8. 2021 do 14. 6. 2022; - za mesec avgust 2021 v višini 66,05 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 15. 9. 2021 dalje do plačila, ter zakonske zamudne obresti od zneska v višini 105,39 EUR od 15. 9. 2021 do 14. 6. 2022; - za mesec september 2021 v višini 121,99 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 15. 10. 2021 dalje do plačila, ter zakonske zamudne obresti od zneska v višini 109,24 EUR od 15. 10. 2021 do 14. 6. 2022; - za mesec oktober 2021 v višini 99,28 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 11. 2021 dalje do plačila, ter zakonske zamudne obresti od zneska v višini 109,18 EUR od 16. 11. 2021 do 14. 6. 2022; - za mesec november 2021 v višini 54,88 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 15. 12. 2021 dalje do plačila, ter zakonske zamudne obresti od zneska v višini 110,53 EUR od 15. 12. 2021 do 14. 6. 2022; - za mesec december 2021 v višini 110,74 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 15. 1. 2022 dalje do plačila, ter zakonske zamudne obresti od zneska v višini 104,38 EUR od 15. 1. 2022 do 14. 6. 2022; - za mesec januar 2022 v višini 73,26 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 2. 2022 dalje do plačila, ter zakonske zamudne obresti od zneska v višini 96,70 EUR od 16. 2. 2022 do 14. 6. 2022; - za mesec februar 2022 v višini 100,11 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 15. 3. 2021 dalje do plačila, ter zakonske zamudne obresti od zneska v višini 110,54 EUR od 15. 3. 2022 do 14. 6. 2022; - za mesec marec 2022 v višini 112,12 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 15. 4. 2022 dalje do plačila, ter zakonske zamudne obresti od zneska v višini 105,68 EUR od 15. 4. 2022 do 14. 6. 2022, vse v roku 8 dni."

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 2.036,10 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila."

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo, toženi stranki pa je dolžna povrniti stroške pritožbe v višini 229,50 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da tožnici plača razliko v plači za obdobje od aprila 2017 do septembra 2018 in od junija 2020 do marca 2022 v posameznih zneskih, kot izhajajo iz sodbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Kar je tožnica zahtevala več, je zavrnilo. Odločilo je, da mora toženka povrniti tožnici 42,92 % njenih stroškov postopka, tožnica pa toženki 57,08 % njenih stroškov postopka, ki bodo vsi odmerjeni s posebnim sklepom.

2. Toženka se zaradi vseh pritožbenih razlogov pritožuje zoper ugodilni del in stroškovni izrek sodbe. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zavzelo stališče, da se sodna praksa (VIII Ips 306/2009), ki velja za delavce, uporablja tudi v primeru funkcionarjev. Sodna praksa sicer omogoča višje plačilo v primeru opravljanja zahtevnejšega dela, na drugem, višje vrednotenem delovnem mestu, vendar ne gre za takšno situacijo v obravnavanem primeru. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno postavilo okrajno tožilko na nivo javnih uslužbencev oziroma delavcev, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Položaj tožnice (funkcionarke) ni primerljiv s položajem delavca v delovnem razmerju. Plača državne tožilke je določena z zakonom in je vezana na naziv, v katerega je imenovana. Pri tem ZDT-1 v 21. členu upošteva dejstvo, da okrajna državna tožilka ne nastopa le pred okrajnim sodiščem, temveč na podlagi pooblastila tudi pred okrožnim sodiščem. Tožnica ima pravico do plače, ki ustreza plačnemu razredu za naziv, v katerega je imenovana, to je za okrajno državno tožilko. Prav tako je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je delo okrajne državne tožilke vrednotilo glede na stvarno pristojnost sodišč. Izpostavlja različno organizacijsko strukturo državnega tožilstva in kazenskega sodišča, zato primerjava plačila za delo okrajnega in okrožnega državnega tožilca ter okrajnega in okrožnega sodnika ni mogoča. Ni bistveno ločevanje na okrajne in okrožne zadeve. Dokazna ocena ni oblikovana skladno z 8. členom ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek, tožnici pa naloži povrnitev stroškov postopka, oziroma podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega dela sodbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Pritožba utemeljeno nasprotuje presoji sodišča prve stopnje, da je treba stališče Vrhovnega sodišča RS v zadevi VIII Ips 306/2009 o plačilu višje plače v primeru opravljanja zahtevnejšega dela, na drugem, višje vrednotenem delovnem mestu, uporabiti tudi v primeru tožnice, ki je v službenem razmerju pri toženki. Med zaposlenim in delodajalcem obstaja pogodbeni odnos, ki nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, službeno pa je razmerje, ki nastane na podlagi odločbe pristojnega organa, ki državnega tožilca izvoli v funkcijo. Tožnica je bila 21. 7. 2016 imenovana za okrajno državno tožilko na Okrožnem državnem tožilstvu v A. in je funkcijo nastopila 12. 9. 2016. Posledično tudi plačni položaj državnega tožilca v službenem razmerju ni primerljiv s plačnim položajem javnih uslužbencev (133. in 134. točka obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-772/21 z dne 1. 6. 2023 in 134. točka obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-60/06 z dne 7. 12. 2006), kar pomeni, da je neutemeljeno sklicevanje sodišča prve stopnje na navedeno odločitev Vrhovnega sodišča RS in sodbo sodišča druge stopnje Pdp 596/2016 ter tam navedeno pravno podlago.

7. Zmotno je razlogovanje sodišča prve stopnje, ki je zahtevnost dela državne tožilke in višino njene plače presojalo glede na stvarno pristojnost sodišč v kazenskih zadevah, kot jo ureja 25. člen Zakona o kazenskem postopku (ZKP; Ur. l. RS, št. 63/1994 in nadaljnji). Ocenjevanje zahtevnosti dela tožilcev z upoštevanjem razdelitve stvarne pristojnosti v navedeni določbi ni primerno, saj je po 46. členu ZKP državni tožilec pristojen za postopek pred ustreznim sodiščem v skladu z Zakonom o državnem tožilstvu (ZDT-1; Ur. l. RS, št. 58/2011 in nadaljnji). Državni tožilec je glede pravic in dolžnosti, ki izhajajo iz njegovega službenega razmerja z Republiko Slovenijo, izenačen s sodnikom, če ZDT-1 ne določa drugače (drugi odstavek 2. člena ZDT-1). Iz prvega odstavka 49. člena ZDT-1 izhaja, da se plača državnega tožilca določi po enakih osnovah, z enakimi dodatki in na enak način kakor plača sodnika ustreznega naziva oziroma položaja. Glede pravic in dolžnosti državnega tožilca v zvezi z državnotožilsko službo, ki niso urejene s tem zakonom, se po drugem odstavku 4. člena ZDT-1 smiselno uporabljajo določbe zakona, ki velja za sodnike. Iz te določbe ne izhaja napotitev na ZKP, pač pa na Zakon o sodniški službi (ZSS; Ur. l. RS, št. 19/1994 in nadaljnji). Na podlagi drugega odstavka 2. člena ZDT-1 in drugega odstavka 4. člena ZDT-1 se tudi za državne tožilce uporablja prvi odstavek 44. člena ZSS. Po tej določbi ima sodnik pravico do osnovne plače, ki ustreza plačnemu razredu za sodniški naziv, v katerega je imenovan, ali položaju, na katerega je imenovan. Pravica do plače okrajne državne tožilke je po določbi prvega odstavka 49. člena ZDT-1 v povezavi s prvim odstavkom 44. člena ZSS torej vezana na naziv, v katerega je imenovana, in ne na stvarno pristojnost sodišč oziroma zadev, ki so ji dodeljene v reševanje.

8. ZDT-1 razen splošne določbe o pristojnosti državnih tožilcev v 19. členu ne določa nalog okrajnih in okrožnih državnih tožilcev (v 21. členu ureja le nastopanje pred sodišči), pravica do plače pa je, kot obrazloženo, odvisna od imenovanja državnega tožilca v določen naziv. Zato se je sodišče prve stopnje neutemeljeno oprlo na reševanje in dodeljevanje kazenskih zadev iz pristojnosti okrajnega in okrožnega sodišča. Po določbi drugega odstavka 21. člena ZDT-1 lahko pred okrožnimi sodišči nastopajo državni tožilci, ki imajo najmanj naziv okrožnega državnega tožilca. V skladu z določbo petega odstavka tega člena pa lahko pred okrožnimi sodišči nastopajo tudi okrajni državni tožilci, a le v okviru pooblastil, ki jih za določene vrste zadev, za posamezno zadevo, za določene vrste procesnih dejanj, ali za posamezno procesno dejanje posebej določi vodja državnega tožilstva. Po sodni praksi (sodbi Vrhovnega sodišča RS I Ips 49044/2013 z dne 21. 1. 2016 in I Ips 34177/2012 z dne 12. 7. 2016) je zahtevi iz petega odstavka 21. člena ZDT-1 zadoščeno tudi z generalnim pooblastilom vodje Okrožnega državnega tožilstva v A. in se ne zahteva posamično pooblastilo za vsakokratno dodeljeno kazensko zadevo iz pristojnosti okrožnega sodišča. Posledično je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je naloga okrajnih državnih tožilcev le reševanje zadev iz pristojnosti okrajnih sodišč. V skladu z določbo 21. člena ZDT-1 je bila tožnica razporejena na oddelek B. Okrožnega državnega tožilstva v A. in pooblaščena za reševanje zadev s področja C. Opravljanje tega dela je že upoštevano v plači okrajne državne tožilke, saj kot obrazloženo, lahko okrajni državni tožilec rešuje tudi kazenske zadeve iz pristojnosti okrožnega sodišča. Zato ni mogoče slediti zaključku sodišča prve stopnje, da okrajni državni tožilec, ki rešuje kazenske zadeve iz pristojnosti okrožnega sodišča, opravlja višje vrednoteno delo, kot je določeno z njegovim imenovanjem, in da je posledično upravičen do višjega plačila.

9. Pravilno tolmačenje navedenih določb ZDT-1, ZSS in ZKP torej ne daje podlage za to, da bi tožnici, ki je kot okrajna državna tožilka reševala tudi kazenske zadeve na oddelku B. iz pristojnosti okrožnega državnega tožilstva, za to delo pripadala razlika do plače okrožne državne tožilke.

10. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi toženke ugodilo in izpodbijani del sodbe spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo (5. alineja 358. člena ZPP).

11. Ostale pritožbene navedbe (očitana kršitev 8. člena ZPP, očitani bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, neprimerljivost organizacijske strukture sodišča in državnega tožilstva, neizpolnjevanje formalnih pogojev za imenovanje v naziv okrožne državne tožilke, dodeljevanje zadev po Državnotožilskem redu, opustitev izpodbijanja akta o letnemu razporedu dela, dokončnost odločb o zavrnitvi zahteve za uvrstitev v 50. plačni razred), glede na že navedeno niso pomembne za odločitev o plačilu razlike v plači. Posledično na drugačno presojo ne morejo vplivati, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12. Zaradi spremembe odločitve o glavni stvari je bilo treba spremeniti tudi prvostopenjsko odločitev v II. točki izreka o stroških postopka (prvi odstavek 154. člena in drugi odstavek 165. člena ZPP). Toženka je uspela v postopku na prvi stopnji, zato ji je dolžna tožnica v skladu z določili Odvetniške tarife (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadaljnji) povrniti njene potrebne stroške postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP), in sicer: 500 točk za sestavo odgovora na tožbo, 375 točk za pripravljalne vloge z dne 6. 10. 2022, 27. 3. 2023, 21. 4. 2023 in 2. 6. 2023 oziroma skupaj 1500 točk, 50 točk za dokazne predloge in druge vloge z dne 28. 11. 2022, 8. 12. 2022 in 6. 7. 2023 oziroma skupaj 150 točk, 500 točk za zastopanje na prvem naroku dne 11. 4. 2023 in 25o točk za zastopanje na nadaljnjih narokih dne 13. 6. 2023 in 7. 9. 2023 oziroma skupaj 500 točk, urnina 200 točk, 43,50 točk materialnih stroškov (2 % do 1.000 točk in 1 % nad 1.00o točk), kar znaša 3.393,50 točk oziroma (ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR) 2.036,10 EUR. Ostalih priglašenih stroškov ji pritožbeno sodišče ni priznalo, ker zanje ni podlage v OT oziroma so ti že zajeti v že priznanih stroških.

13. Ker je toženka s pritožbo uspela, je upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Skladno z OT in vrednostjo izpodbijanega dela sodbe pripada toženki 375 točk za sestavo pritožbe in 2 % materialnih stroškov oziroma ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR skupaj 229,50 EUR. Višje priglašeni stroški toženki ne pripadajo. Tožnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.