Jedro

Vprašanje stvarne pristojnosti pred sodiščem prve stopnje obravnava delitev pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči, ne pa delitev zadev med oddelki posameznega stvarno pristojnega sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se sklep o izvršbi razveljavi še v delu, v katerem je toženi stranki naloženo, da tožeči stranki poravna v predlogu navedeno terjatev in v delu o odmeri izvršilnih stroškov (1. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v višini 121,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka (2. točka izreka).

Zoper navedeni sklep je vložila pravočasno pritožbo tožeča stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. čl. ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo odstopi stvarno in krajevno pristojnemu pravdnemu oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani.

Pritožba ni utemeljena.

Predmetni postopek se je začel s predlogom za izvršbo z dne 29. 06. 2009 (list. št. 1), na podlagi katerega je sodišče prve stopnje dne 03. 07. 2009 izdalo sklep o izvršbi (list. št. 2). Po ugovoru tožene stranke se je postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (list. št. 4). Ker tožeča stranka ni plačala sodne takse za redni postopek je sodišče prve stopnje postopek ustavilo s sklepom z dne 22. 04. 2010 (list. št. 44). Ta sklep je postal pravnomočen, saj tožeča stranka ni plačala sodne takse za pritožbo z dne 05. 05. 2010 (list. št. 46). Ker sodna taksa za pritožbo ni bila plačana, se je namreč po zakonu štelo, da je pritožba umaknjena (3. odstavek 105. a člena ZPP), kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje s sklepom z dne 24. 09. 2010 (list. št. 68) v zvezi s popravnim sklepom z dne 17. 01. 2011 (list. št. 85). Z izpodbijanim sklepom z dne 07. 10. 2010 je sodišče prve stopnje nato sklenilo, da se sklep o izvršbi razveljavi še v delu, v katerem je bilo toženi stranki naloženo, da tožeči stranki poravna v predlogu navedeno terjatev in v delu glede odmere izvršilnih stroškov ter tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je sklep izdalo nepristojno sodišče, saj predmetni spor spada na pravdni, ne pa na gospodarski oddelek Okrožnega sodišča v Ljubljani. Po presoji pritožbenega sodišča ta pritožbeni razlog ni utemeljen. Vprašanje stvarne pristojnosti pred sodiščem prve stopnje obravnava delitev pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči. V konkretnem primeru pa se pritožbeni očitek nanaša zgolj na vprašanje notranje funkcionalne pristojnosti sicer stvarno pristojnega sodišča (primerjaj III Ips 60/2000). Že zato bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 4. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana.

Neutemeljen je tudi očitek, da je sodišče prve stopnje brez glavne obravnave meritorno odločilo o tožbenem zahtevku. Po presoji pritožbenega sodišča je zmotno izhodišče pritožnice, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano odločitvijo meritorno odločilo o zahtevku, saj gre za sklep procesne narave. Predsednik senata (oziroma sodnik posameznik) ima med pripravami za glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo (torej izven naroka za glavno obravnavo) pravico odločati o raznih procesnih vprašanjih, med katera sodi tudi odločitev o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe (5. točka 1. odstavka 270. člena ZPP). V primeru, da se postopek vodi (nadaljuje) kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, pa obsega procesna odločitev o ustavitvi postopka tudi razveljavitev plačilnega naloga oziroma, v tem primeru, preostalega dela sklepa o izvršbi (1. odstavek 441. člena ZPP).

Tudi za odločitev glede pravdnih stroškov v 2. točki izreka izpodbijane odločbe velja, da lahko sodišče o povrnitvi stroškov odloči izven glavne obravnave. O povrnitvi stroškov namreč odloči sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja (1. odstavek 163. člena ZPP). Tako tudi očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.

Uveljavljeni pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni, prav tako pa tudi niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena in 353. členom ZPP).

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje pritožbene stroške (1. odstavek 154. člena v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).