Jedro

Osebe, med katerimi je spor ali negotovost glede kakšnega pravnega razmerja, s pogodbo o poravnavi z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor oziroma odpravijo negotovost in določijo svoje vzajemne pravice in obveznosti.

Negotovost je podana tudi, kadar je negotova uveljavitev neke pravice.

Pritožnica obstoj negotovosti vprašanja glede lastništva neutemeljeno spregleda. Neutemeljeno vztraja, da bi bilo treba tudi v konkretnem primeru pri unovčitvi nepremičnine upoštevati tržno, ne pa likvidacijsko vrednost. Nedvomno bi to upraviteljica tudi upoštevala, če bi razpolagala s pravnomočno sodbo, da MO ni originarno pridobil lastninske pravice na sporni nepremičnini in bi jo potem lahko tudi prodala po tržni ceni zainteresiranim kupcem. Vendar s tako sodbo upraviteljica ne razpolaga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor upnice DUTB d. d. z dne 5. 2. 2021 (r. 148) zoper sklep o izdaji soglasja k sklenitvi sodne poravnave z dne 22. 1. 2012 (4. 145) (1. točka izreka) in ugovor zoper sklep o prodaji z dne 22. 1. 2021 (r. 146) (2. točka izreka).

2. Upnica Družba za upravljanje terjatev bank d. d. (v nadaljevanju DUTB) se je zoper sklep pravočasno pritožila. Navedla je, da ga izpodbija v celoti in da uveljavlja nepopolno in napačno ugotovljeno dejansko stanje ter bistvene kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in samo odloči o predlogu upraviteljice tako, da zavrne njen predlog za soglasje k sklenitvi sodne poravnave in za prodajo nepremičnine kupcu po predlagani ceni.

3. Na pritožbo je odgovorila upraviteljica, ki je predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa o prodaji ter sklepa o soglasju k sklenitvi sodne poravnave.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je upraviteljica sodišču prve stopnje predlagala soglasje k sklenitvi sodne poravnave v zvezi s prerekano izločitveno pravico upnice Mestne občine (MO) na nepremičninah ID znak 000, s katero sta se dolžnica in upnica dogovorili o prodaji namesto razlastitve. Uskladili sta ceno v višini 3.755,00 EUR, ki je enaka ocenjeni likvidacijski vrednosti nepremičnine po cenitvi. Upraviteljica je v predlogu z dne 23. 11. 2020 zato predlagala še soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe, v katerem je navedla, da ima na nepremičnini priznano ločitveno pravico upnica DUTB d. d. za terjatev 13.993.087,26 EUR (poplačilo 4.048.333,40 EUR). Ker kupnina ne bo zadoščala za poplačilo ločitvene upnice, jo je sodišče pozvalo, da poda mnenje in ločitvena upnica je z vlogo z dne 30. 12. 2020 izrazila negativno mnenje k prodaji in poravnavi z MO. Kot primernejši način je predlagala ponovno pogajanje s kupcem zato, da se poskusi iztržiti višja pogodbena cena, ki bo ustrezala dejanski vrednosti nepremičnine. Kakšna je dejanska vrednost nepremičnine, v mnenju ni navedla. Upraviteljica je na mnenje odgovorila, da je MO prvotno ponujala 2.640,00 EUR, kar je bila za DUTB nesprejemljiva cena, zato je upraviteljica s pogajanji nadaljevala in dosegla ceno, ki ustreza likvidacijski vrednosti, ob tem pa se je v zvezi prerekano terjatvijo s sklenitvijo sodne poravnave po mediacijskem postopku tudi izognila stroškom vložitve tožbe zoper MO. Te razloge upraviteljice je sodišče prve stopnje upoštevalo pri izdaji soglasja upraviteljici k sklenitvi sodne poravnave v zadevi opr. št. R 710/2020, z dne 22. 1. 2021 in pri izdaji sklepa z istim datumom o prodaji-prvi nepremičnine ID znak 000. Zoper oba sklepa je upnica DUTB ugovarjala s stališčem, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati njeno negativno mnenje in oba predloga upraviteljice zavrniti, ker je cena 21 EUR/m2 prenizka. Po mnenju upnice bi morala upraviteljica od MO iztržiti 78 EUR/m2. 6. V razlogih izpodbijanega sklepa, s katerim je ugovor upnice zavrnilo, je sodišče prve stopnje navedlo pravno relevantna dejstva, ki jih je upoštevalo pri odločitvi o soglasju k predlogu sklenitve sodne poravnave (322. člen ZFPPIPP) z upnico MO in sicer: da je upnica MO prijavila na nepremičnini, ki v naravi predstavlja sestavni del javne občinske ceste, izločitveno pravico na podlagi Zakona o lastninjenju družbene lastnine, da jo je upraviteljica prerekala in je bila napotena na pravdo na ugotovitev, da izločitvena pravica upnice ne obstoji, ter da izločitvene pravice MO ni prerekal noben drug upnik in da ima upnica DUTB na nepremičnini, ki je predmet sporne izločitvene pravice, priznano ločitveno pravico. Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa pravilno povzelo vsebino ugovora upnice DUTB zoper sklenitev sodne poravnave in zoper prodajo, ki je v prenizki ceni. Vse okoliščine konkretnega primera je sodišče prve stopnje jasno in razumljivo pojasnilo v obrazložitvi sklepa. Torej tudi glede spora o lastništvu nepremičnine. Upnica v ugovoru zoper sklep o soglasju k sodni poravnavi soglasju ni nasprotovala iz razloga, ker bi menila, da je nepremičnina že v lasti stečajnega dolžnika in da jo lahko kot tako prodaja po tržni ceni najugodnejšemu kupcu, niti da bi bila njena pogajalska pozicija boljša, če bi postala lastnica nepremičnine MO, ker bi se sama kot zastavna upnica na tej nepremičnini potem bolje izpogajala z MO. Pritožnica sodišču očita, da se ni opredelilo do dejstva, da bi morala stečajna upraviteljica, ne glede na prej navedeno, sama doseči najvišjo možno ceno. Pritožbeno stališče, da se sodišče prve stopnje do tega očitka ni opredelilo, ne drži, saj je iz obrazložitve sklepov jasno, da je predmet poravnave, h kateri je sodišče dalo soglasje, rešitev spornega vprašanja o tem, kdo je lastnik nepremičnine.

7. Pojem poravnave je definiran v 1051. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Osebe, med katerimi je spor ali negotovost glede kakšnega pravnega razmerja, s pogodbo o poravnavi z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor oziroma odpravijo negotovost in določijo svoje vzajemne pravice in obveznosti (prvi odstavek 1051. člena OZ). Negotovost je podana tudi, kadar je negotova uveljavitev neke pravice (drugi odstavek 1051. člena OZ).

8. Pritožnica obstoj negotovosti vprašanja glede lastništva neutemeljeno spregleda. Neutemeljeno vztraja, da bi bilo treba tudi v konkretnem primeru pri unovčitvi nepremičnine upoštevati tržno, ne pa likvidacijsko vrednost in pri trditvah, da ne more biti likvidacijska vrednost le 12% tržne vrednosti, kot je v konkretnem primeru, če se upošteva tržna vrednost, ki jo je ugotovila upnica. Nedvomno bi to upraviteljica tudi upoštevala, če bi razpolagala s pravnomočno sodbo, da MO ni originarno pridobila lastninske pravice na sporni nepremičnini in bi jo potem lahko tudi prodala po tržni ceni zainteresiranim kupcem. Vendar s tako sodbo upraviteljica ne razpolaga. Zato sodišče prve stopnje tudi ni sledilo predlogu upnice, da naj upraviteljico pozove, da izpogaja boljšo ceno za sporno nepremičnino. Če soglasja k sklenitvi sodne poravnave, s katero sta se stečajni dolžnik in upnica MO dogovorili, da MO nepremičnino kupi, namesto, da jo razlasti, sodišče prve stopnje upraviteljici ne bi dalo, bi to pomenilo, da bi morala upraviteljica na podlagi napotitvenega sklepa zoper MO vložiti tožbo na ugotovitev, da ni lastnica sporne nepremičnine. Upnica DUTB ne trdi, da bi upraviteljica s tožbo uspela, pritožbeno sodišče pa poudarja, da tudi sicer upnica izločitvene pravice upnici MO ni prerekala. Če pa se strinja, da je MO lastnica nepremičnine, stečajni dolžnik pa upravičen do nadomestila za razlastitev, ni jasno zakaj vztraja pri tržni ceni.

9. Ob povedanem se izkaže, da pritožnica sodišču prve stopnje neutemeljeno očita nepopolno in napačno ugotovitev dejanskega stanja. Sklep tudi ni obremenjen z nobeno bistveno kršitvijo določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).