- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSLJ Sodba II Cp 990/2025
ECLI:SI:VSLJ:2026:II.CP.990.2025 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Po določbah ODZ in ZTLR se je za zakonito in dobroverno posest štela posest, ki je temeljila na veljavnem pravnem naslovu in ki ni bila pridobljena na nepristen način. Po SPZ pa je dobrovernost podana le tedaj, kadar posestnik misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice, saj je le tedaj bil v upravičeni zmoti glede svoje lastninske pravice. Ob presoji dobrovernosti posesti po ODZ in ZTLR je sodna praksa vse do leta 2002 upoštevala, da je dobroveren ali pošten posestnik tisti, ki je prepričan, da je stvar, ki jo poseduje, njegova last.Dobrovernosti ni, 0de posestnik ve ali mora po okoli0dinah domnevati, da stvar pripada drugemu.
Izrek
I.Prito7eba se zavrne in se sodba sodi610da prve stopnje (I. in III. to0dka izreka odlo0dbe potrdi).
II.Pravdne stranke krijejo same vsaka svoje stro1ke prito7ebenega postopka.
Obrazlo7eitev
1.Sodi610de prve stopnje je ugodilo zahtevku toenikov in ugotovilo, da sta solastnika polovi0dnega deleea nepremi0dnine ID znak parcela 28/2, na katerem je kot lastnik vpisan toenec (I. to0dka izreka). Zavrglo je tobo v delu glede zahtevane vknjie (II. t0d. Izreka). Toencu je naloilo pla0dilo celotnih stro1kov postopka (III.).
2.Zoper sodbo (v I. in posledi0dno III. t0d. izreka) se pritoeuje toenec, sklicuje se na vse predvidene zakonske pritoebne razloge, predlaga njeno spremembo ali pa razveljavitev in novo sojenje ter opredeljuje svoje pritoebne stro1ke. Navaja, da je sodi610de pravilno ugotovilo, da tonika nista postala lastnika na podlagi pravnega posla, saj do dogovora o razdru7eitvi solastnine nikoli ni pri1lo. Ugotovilo je, da sta imela tonika posest od sedemdesetih let, ko sta bili postavljeni hi1i, da je toen0deva mati bila ves 0das pripravljena na dogovor, ki pa sta ga odklanjala tonika. Slednja in njuni predniki so torej ves 0das vedeli, da zadeve niso bile urejene. Meni, da je odlo0ditev napa0dna, saj naj ne bi bilo dobre vere tonikov. Ta je po sodni praksi podana, 0de lastni61ki posestnik ne ve in tudi ne more vedeti, da ni lastnik. Ravno s pozivanjem k ureditvi je dokazano, da je obstajalo zavedanje, da ni pogojev za pridobitev lastninske pravice. Opravi0dljive zmote tonika nista izkazala, iz njune izpovedi sploh ne izhaja, da bi bila z dopisi seznanjena. Vsebina dopisov, prvi l. 1971, drugi l. 1976, nato 1977 in naposled 2009, s katerim je toena stranka pozivala toe0do na ureditev stanja, torej ne more biti podlaga dobre vere. Samo dolgotrajna posest po prepri0danju pritonika ne zadostuje, pri 0demu se sklicuje na sodno prakso. Dodatno navaja, da tonika tudi ne skrbita za nepremi0dnino kot lastnika, je ne vzdreujeta in ve0dino 0dasa je prazna.
3.Tonika sta na pritobo odgovorila, se zavzela za njeno zavrnitev ter opredelila svoje pritoebne stro1ke.
4.Pritoba ni utemeljena.
5.Noben od uveljavljanih pritobenih razlogov ni podan; sodi610de prve stopnje ni zagre1ilo napak ne pri vodenju postopka ne pri uporabi materialnega prava, pravilno pa je ugotovilo tudi sporna pravno pomembna dejstva.
6.Sodi610de prve stopnje je za re1itev tega spora na podlagi priposestvovanja izbralo ustrezno pravno podlago, ki jo je korektno razlo7eilo v 10. t0d. svoje obrazlo7eitve: Glede na za0dek teka priposestvovalne dobe l. 1970, ko so zgradili dve hi1i, tudi to na parc. 28/2, v kateri je 0kot lastnik vpisana dru7eina A., pridejo v po1tev najprej dolo0dbe Ob0dega dr7eavljanskega zakonika (ODZ), in sicer do uveljavitve Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerij (ZTLR) 1. 9. 1980. Po obeh je bila potreba priposestvovalna doba 20 let (paragraf 1458 ODZ v zvezi z na0delnim mnenjem Zveznega Vrhovnega sodi10da z dne 4. 4. 1960 oz. 4. odst. 28. 0dl. ZTLR). Sodi610de prve stopnje je pravilno izpostavilo omenjeno na0delno mnenje tudi v delu, ki je dolo0dalo, da v sporu s prej1njim lastnikom tistemu, ki se sklicuje na 20 letno posest, ni treba dokazovati, da je bila posest zakonita. Po 30. 0dl. ZTLR pa se je priposestvovalna doba prednika v61tela v posest. Leta 2003 je stopil v veljavo Stvarnopravni zakonik (SPZ), ki za priposestvovanje zahteva 10 letno dobroverno lastni61ko posest (2. odst. 43. 0dl. SPZ).
7.Slednje, torej v61tevanje posesti prednika, ni sporno. Ni tudi sporno, da so tonik in njegovi predniki mirno in neosporavno posest na tem delu nepremi0dnine, kjer stoji njihova hi1a, vse odkar je bila ta postavljena, izvr1evali. Morebitno opu10danje potrebnega vzdreevanja v zadnjem 0dasu in nestalna zasedenost hi1e, kar omenja pritoba, na navedeno ne vpliva.
8.Klju0d re1itve zadeve je ravno v zgoraj omenjeni razliki med kvaliteto posesti, kakr1na se je tekom spreminjanja predpisov zahtevala za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem med konkretno priposestvovalano dobo v predmetnem primeru.
9.Razlika glede presoje dobrovernosti posesti med ODZ in ZTLR na eni strani in SPZ na drugi strani je o0ditna. Po dolo0dbah ODZ in ZTLR se je za zakonito in dobroverno posest 61tela posest, ki je temeljila na veljavnem pravnem naslovu in ki ni bila pridobljena na nepristen na0din. Po SPZ pa je dobrovernost podana le tedaj, kadar posestnik misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice, saj je le tedaj bil v upravi0deni zmoti glede svoje lastninske pravice. Ob presoji dobrovernosti posesti po ODZ in ZTLR je sodna praksa vse do leta 2002 upo1tevala, da je dobroveren ali po1ten posestnik tisti, ki je prepri0dan, da je stvar, ki jo poseduje, njegova last.191Dobrovernosti ni, 0de posestnik ve ali mora po okoli0dinah domnevati, da stvar pripada drugemu.192To je precej1nja razlika od dana1njega pojmovanja dobroverne lastni61ke posesti, ki izhaja iz ponovne uveljavitve dejanskega delovanja in zaupanja v zemlji1ko knjigo, za razliko od preje1nje dru7bene ureditve, v kateri, kot je splo1no znano, ta ni imela tak61nega realnega pomena.
10.Poleg je enako pomembno tudi 7ee navedeno stali10de, da pred uveljavitvijo SPZ tistemu, ki se je v sporu s preje1njim lastnikom skliceval na 20 letno posest, ni treba dokazovati, da je bila posest zakonita, da je torej temeljila na veljavnem pravnem naslovu. Slednje morda sodi610de prve stopnje 7ee premalo poudari. Pritobeno sodi610de namre0d sodi, da je treba to pravilo uporabiti tudi v konkretnem primeru, ko je 61lo za obdaritev po polovi0dnih deleih znotraj dru7ine in gre posledi0dno za solastnino, ki je solastnikom do danes ni uspelo pravnoposlovno razdru7eiti.
11.Kot nerelevantni se zato izka7eejo o0ditki pritobe, da tonika (oz. njuni predniki) niso mogli biti v opravi0dljivi zmoti, da so lastniki in so vsi vedeli, da zadeva 61e ni pravno urejena, na kar ka7eejo ravno razli0dni pozivi za pravno ureditev dejanskega stanja. Tudi enotna in uveljavljena stali10d1a sodne prakse, ki jih pritoba sicer korektno citira (II Ips 111/2018 in druge), zato ne pridejo v po1tev.
12.Sodi610de prve stopnje je ugotovilo, in niti ni sporno, da je darovalka A. A., babica pravdnih strank, z darilno pogodbo l. 1962 podarila svojim otrokoma B. A., o0detu tonikov, ter C. A., materi toenca, med drugim tudi nepremi0dnino parc. 1, zdaj 28/2, vsakemu 1/2. Fizi0dno so jo razdru7eili tako, da si je vsaka dru7ina na njej postavila svojo hi1o in jo mirno u7eivala brez kakr61negakoli nasprotovanja ali zahtev solastnikov. Do prav(n)e razdru7eitve pa kljub ve0d poskusom tekom desetletij ni pri1lo. Vsi ti predlogi za razdelitev so izhajali iz tega, da si toenec oz. njegova pravna prednica (obdarjenka) v zvezi z delom nepremi0dnine, na katerem stoji hi1a tonikov (prej njunega o0deta), ne lastijo ni0desar in da priznavajo lastnino tonikom. Tudi iz skice stanja v naravi, npr. iz Geodetskega na0drta je jasno razvidno, da je bilo tako razumevanje 7iveljnsko oz. samoumevno.
13.Nadalje je ugotovljeno, da je bila uporaba tak1na 7ee vse od postavitve obeh hi1 (l. 1970), sodi610de prve stopnje zapi61e, da vsaj od l. 1980 (ker naj bi se gradilo "v sedemdesetih letih"). 20 let take dogovorjene, dobroverne uporabe je torej brez dvoma izteklo pred uveljavitvijo SPZ, ki je vzpostavil nove, precej stro7eje zahteve glede priposestvovanja.
14.Na podlagi navedeni dejanskih ugotovitev je pravilen zaklju0dek sodi610da prve stopnje, da sta tonika postala lastnika sporne nepremi0dnine na podlagi priposestvovanja.
15.Pritobeni o0ditki se tako izka7eejo za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dol7enosti (2. odst. 350. 0dl. ZPP) pritobeno sodi610de v izpodbijani sodbi ni na61lo nobenih napak, jo je potrdilo, pritobo pa zavrnilo (353. 0dl. ZPP).
16.Odlo0ditev o stro1kih pritoebenega postopka temelji na 1. odst. 165. 0dl. ZPP; pritonik mora sam kriti stro1ke svoje neuspele pritobe (1. odst. 154. 0dl. ZPP). Odgovor na pritobo je argumentacijsko brez dodane vrednosti glede na vse 7ee podane argumente s strani strank in sodi610da prve stopnje, zato kljub temu, da ima toena stranka do te vloge formalno pravico, jo pritobeno sodi610de ocenjuje kot nekoristno in tedaj nepotrebno vlogo, s katero si tonika nista koristila, zato stro1ek zanjo trpita sami (155. 0dl. ZPP).
-------------------------------
1VSL sodba I Cp 2904/2009, VSL sklep I Cp 3466/2009 in mnoge druge.
2Primerjaj tudi Tratnik, SPZ s komentarjem, GV Zalo7eba, Ljubljana 2004, stran 263 do 265 in Finegar, Stvarno pravo, 1972, stran 112.