Jedro

Potrebno je pritrditi pritožniku, da je terjatev za začasni ukrep zadržanja izvršitve upravne odločbe v delu, ki se nanaša na omejitev dvigovanja bremen do 10 kg in delo v dnevnih izmenah z listinsko medicinsko in drugo dokumentacijo, verjetno izkazana že zaradi neskladnih mnenj o invalidnosti v predsodnem postopku.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da glasi:

1.) Do pravnomočne rešitve spora o glavni stvari se zadrži izvršitev odločbe tožene stranke št. zadeve 10333-5530/2021, št. dosjeja 9212854 z dne 7. 12. 2021 v delu II. točke izreka, ki se nanaša na omejitev dela v dnevnih izmenah in dvigovanje bremen do 10 kg.

2.) V preostalem se predlagani ukrepi zavrnejo.

3.) Tožena stranka je dolžna tožniku v 15 dneh povrniti 109,80 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

II. Tožena stranka je dolžna tožniku v 15 dneh povrniti 279,99 EUR stroškov pritožbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče je zavrnilo tožnikov predlog, da se z začasno odredbo do pravnomočnosti sodbe odpravita odločbi toženca št. 2 4 9212854 (št. dok. 10333-5530/2021-3) z dne 5. 7. 2021 in št. 92122854 (št. zadeve 10333-5530/2021) z dne 7. 12. 2021 (I./1. tč. izreka); da se ga do pravnomočnosti sodbe razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni in prizna pravica do premestitve na drugo delovno mesto, kjer bo opravljal delo z bremeni do 15 kg, ne v dolgotrajnih in pogostih prisilnih držah ledvene hrbtenice in ne na višini ali lestvi, s polnim delovnim časom od 2. 6. 2021 dalje in da se mu od tega dne dalje priznajo vse pravice vključno z nadomestilom za invalidnost (I./2. tč. izreka); da je toženec dolžan izdati odločbo o pravici in višini nadomestila v 30-ih dneh od pravnomočnosti sklepa (I./3. tč. izreka) ter v primeru kršitve začasne odredbe plačati 1.000,00 EUR kazni na predlog tožnika (I./4. tč. izreka). Izreklo je, da tožnik krije sam svoje stroške (II. tč. izreka).

2. Pritožuje se tožnik iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo sklepa v smeri izdaje začasne odredbe, oz. podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbe.

Ne strinja se s sodiščem, da terjatve ni verjetno izkazal. Dokazni standard pri odločanju o začasni odredbi je nižji kot pri sodbi. Zadošča verjetnost, ki jo je izkazal s priloženimi dokazili. Po odločbi ZZZS z dne 17. 1. 2022 opravlja ustrezno delo v skladu s priporočilom pooblaščenega izvajalca medicine dela do 31. 1. 2022. Delo „strežnik - oskrbnik in čistilec odvozov“ opravlja že 7 mesecev v dopoldanski, popoldanski ter nočni izmeni in dviguje bremena do 15 kg. Že zaradi odločbe ZZZS bi se sodišču moral poroditi dvom v zakonitost dokončne odločbe, saj 7 mesecev opravlja delo z omejitvami, ki so ustreznejše od omejitev v izpodbijani odločbi. Dvom v zakonitost dokončne odločbe je podan tudi zaradi razlik v mnenjih IK I in IK II. Iz nobenega medicinskega izvida ne izhaja, da potrebuje omejitev dela v dnevnih izmenah ter dvigovanje bremen le do 10 kg. Mnenje IK II ni izvedensko mnenje v smislu Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) temveč mnenje toženčevega organa in kot tako pristransko.

Sodišče je napačno zaključilo, da ni izkazal težko nadomestljive škode, češ da bi prav z odložitvijo izvršitve dokončne odločbe prišlo do nenadomestljive škode in poslabšanja zdravstvenega stanja. Do podpisa nove pogodbe v skladu z odločbo toženca je zaposlen na delovnem mestu „strojevodja“, ki poteka v jami A. pod jamskimi pogoji. Tudi delo „strežnik - oskrbnik in čistilec odvozov“, ki ga že 7 mesecev opravlja v skladu z odločbami ZZZS poteka v jami, delodajalec pa v skladu z Zakonom o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, plačuje premije za poklicno zavarovanje v skladu z ZPIZ-1 in ZPIZ-2. Po izpodbijani odločbi mu bo delodajalec ponudil pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto „ključavničarja“ od 14. 2. 2022 dalje, ki se bo izvajalo izven jame. Delo ne bo potekalo pod jamskimi pogoji, zato zanj ne bo več plačeval premij poklicnega zavarovanja in ne bo mogel v pokoj pod pogoji, kot če bi delal v jami. Plača se bo bistveno zmanjšala in bo finančno oškodovan za vsaj 1.000,00 EUR bruto mesečno. Tudi če bo s tožbo uspel in bi bile omejitve milejše kot v izpodbijani odločbi, mu delodajalec več ne bo dolžan zagotoviti dela v jami. Po podpisu pogodbe mu bo nastala nepopravljiva škoda in bo izničen namen sodnega varstva zoper nezakonito odločbo. Prilaga Napotnico za usmerjeni obdobni pregled z dne 3. 6. 2021, Zdravniško spričevalo z dne 23. 6. 2021, odločbo ZZZS z dne 17. 1. 2022, dopolnilno mnenje toženca o ustreznosti delovnega mesta z dne 13. 1. 2022 in dopis delodajalca z dne 11. 1. 2022. 3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in na podlagi 366. člena v zvezi z 2. odst. 350. člena ZPP tudi po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev postopka in pravilne uporabe materialnega prava, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba iz razlogov, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, delno utemeljena.

5. V zadevi gre za izpodbojno tožbo zoper drugostopenjsko odločbo toženca z dne 7. 12. 2021, s katero je _odpravljena prvostopenjska zavrnilna odločba z dne 5. 7. 2021_ in tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni s pravico do premestitve na drugo delovno mesto, kjer bo opravljal delo v dnevnih izmenah z bremeni do 10 kg, ne v dolgotrajnih in pogostih prisilnih držah ledvene hrbtenice in ne na višini ali lestvi s polnim delovnim časom od 2. 6. 2021 dalje. Izrečeno je še, da bo o pravici in višini nadomestila odločeno s posebno odločbo ter da je A. d. o. o. dolžan tožniku zagotoviti pravico do premestitve.

Hkrati je predlagano zavarovanje terjatve z začasno odredbo, s katero je poleg ostalega v bistvu uveljavljano, da se do rešitve spora o glavni stvari odloži izvršitev dokončne upravne odločbe v delu, ki se nanaša na _omejitev dela v dnevnih izmenah ter dvigovanje bremen do 10 kg,_ saj bi izvršitev odločbe pred pravnomočno rešitvijo zadeve imela nepopravljive škodljive posledice.

6. Predlagana je regulacijska začasna odredba, identična s tožbenim zahtevkom. Ker namen začasnih odredb ni v izvršbi ali izpolnitvi zahtevka pred meritorno razsojo, je tovrstne odredbe dopustno izdajati izjemno restriktivno, da ob morebitni pozitivni odločitvi brez izvedbe kontradiktornega postopka ne pride do prejudiciranja spora o glavni stvari. Sicer so začasne odredbe sredstvo zavarovanja denarnih ali nedenarnih terjatev in jih je mogoče uveljavljati pred, med ali celo po že končanem sodnem postopku. Pravica do začasne odredbe ne izhaja iz pravice do sodnega varstva, temveč je sredstvo zavarovanja, ki preprečuje, da bi med postopkom prišlo do ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi moglo doseči namena. Institut začasnih odredb se obravnava v zvezi s pravico do učinkovitega sodnega varstva. Če predlagatelj ne izkaže, da namen sodnega varstva kljub morebiti pozitivni rešitvi zadeve, brez začasne odredbe ne bi bil dosežen, predlog ne more biti uspešen.

V socialnih sporih je v skladu z Zakonom o delovnih in socialnih sodiščih2 (ZDSS‑1) začasne odredbe mogoče izdati _na predlog stranke_ ali _po uradni dolžnosti_ ob pogojih iz Zakona o izvršbi in zavarovanju3 (ZIZ) v kolikor z ZDSS-1 ni urejeno drugače. V skladu s 70. členom ZDSS-1 se z začasno odredbo lahko _odloži izvršitev izpodbijane upravne odločbe,_ če bi z izvršbo nastala težko nadomestljiva škoda, pa ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda. Težko nadomestljiva škoda je pravni standard, ki se ugotavlja v okoliščinah vsakokratnega življenjskega primera. Sicer pa je za zavarovanje nedenarne terjatve upoštevaje 272. člen ZIZ-a potrebno verjetno izkazati, da terjatev obstoji ali da bo nastala ter vsaj še eno od predpostavk, in sicer: nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena; da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, oz. da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez odredbe nastale upniku.

7. V okoliščinah konkretnega primera so po oceni pritožbenega sodišča izpolnjene pravno relevantne predpostavke, in sicer _verjetna izkazanost terjatve, nevarnost da bi tožniku z izvršitvijo dokončne odločbe nastala težko nadomestljiva škoda in neobstoj nevarnosti, da bi tožencu nastala večja nepopravljiva škoda._

8. Potrebno je pritrditi pritožniku, da je terjatev za začasni ukrep zadržanja izvršitve upravne odločbe v delu, ki se nanaša na omejitev dvigovanja bremen do 10 kg in delo v dnevnih izmenah z listinsko medicinsko in drugo dokumentacijo verjetno izkazana že zaradi neskladnih mnenj o invalidnosti v predsodnem postopku. Tako je IK I dne 2. 6. 2021 ocenila (A/3), da pri tožniku ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale zmožnost za zagotovitev oz. ohranitev delovnega mesta „strojevodje“ in zato invalidnost pri njem sploh ni podana, medtem ko je IK II dne 30. 11. 2021 (A/4) na podlagi iste medicinske dokumentacije ob izkazani kronični lumbalgiji, esencialnem tremorju in arterijski hipertenziji ocenila povsem drugače. Ugotovila je, da je pri tožniku od 2. 6. 2021 zaradi bolezni podana III. kategorija invalidnosti, ker za delo strojevodje več ni zmožen, temveč s polnim delovnim časom in naporom, ki ne poslabša invalidnosti za drugo delo v svojem poklicu oz. na delovnem mestu z omejitvami _dvigovanja bremen nad 10 kg,_ ki ne bo potekalo v dolgotrajnih pogostih prisilnih držah ledvene hrbtenice, ne na višini in lestvi ter _v dnevnih izmenah._ Obe IK sta mnenje o invalidnosti podali, ne da bi tožnika osebno sploh pregledali. Tudi sicer sta diametralno nasprotni mnenji povsem pavšalni, kar velja tako za oceno IK I, da pri tožniku ni invalidnosti, kot za oceno IK II, ki nima nobenih strokovno medicinskih argumentov glede dvigovanja bremen do 10 kg in dela v dnevnih izmenah.

Pritožbeno sodišče iz navedenih razlogov drugače kot prvostopenjsko ocenjuje, da je terjatev glede spornih stvarnih razbremenitev v okviru III. kategorije invalidnosti verjetno izkazana in s tem izpolnjena prva od predpostavk za ukrep zavarovanja, ki ga je v skladu s prvo alinejo 1. odst. 70. člena ZDSS-1 mogoče izreči celo po uradni dolžnosti.

9. Po oceni pritožbenega sodišča je izkazana tudi nadaljnja predpostavka za pozitivno odločitev o predlogu. Pritožnik izkazuje nenadomestljivo škodo, če bi prišlo do izvršitve izpodbijane upravne odločbe pred rešitvijo spora o glavni stvari s premestitvijo na delovno mesto „ključavničar“ izven jame, z vsemi posledicami, ki jih navaja. Torej z izgubo poklicnega zavarovanja in bistveno nižjo plačo, ker delo ključavničar ne bi potekalo pod jamskimi pogoji. Takšne posledice je potrebno šteti za nenadomestljivo škodo, če bi se v socialnem sporu izkazalo, da izpodbijana dokončna odločba v zvezi s spornimi razbremenitvami ni pravilna in zakonita.

Načeloma se je sicer potrebno strinjati s stališčem prvostopenjskega sodišča, da vsake škode ni mogoče šteti za nenadomestljivo. To bi lahko veljalo tudi za zatrjevano škodo v zvezi z premestitvijo na delo, za katero ne bi bilo več podlage za poklicno zavarovanje, vendar le, če pritožnik že v času predsodnega upravnega postopka o uveljavljanju pravic iz invalidskega zavarovanja ne bi bil deležen ustreznih ukrepov delodajalca za preprečitev poslabšanja zdravstvenega stanja. V obravnavanem primeru je tožnik izkazal prav slednje. Predložene listine izkazujejo ustrezno ukrepanje delodajalca za preprečitev škodljivih posledic na zdravstveno stanje z začasno premestitvijo tožnika na delo „strežnik - oskrbnik in čistilec odvozov“ na podlagi odločb Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (A/5 do A/7), izdanih v skladu z Zdravniškim spričevalom pooblaščenega specialista medicine dela (A/9 do A/10). Do pravnomočne rešitve spora o glavni stvari je z istim ukrepom mogoče še nadalje preprečevati škodo na tožnikovem zdravstvenem stanju pri opravljanju dela „strojevodje“, za katero po nespornem delu upravne odločbe itak več ni zmožen in tudi nenadomestljivo škodo, ki bi mu nastala zaradi bistvenega znižanja plače in odpada poklicnega zavarovanja, če se bo v sodnem postopku izkazalo, da izpodbijana odločba v delu, ki se nanaša na omejitev dela izven jame in dvigovanja bremen do 10 kg ni pravilna, niti zakonita.

10. Ker so izpolnjene predpostavke za začasni ukrep zavarovanja terjatve iz spora o glavni stvari, saj je terjatev verjetno izkazana in tudi nevarnost nenadomestljive škode z izvršitvijo dela izpodbijane upravne odločbe pred pravnomočno presojo pravilnosti in zakonitosti, je potrebno pritožbi delno ugoditi. Na podlagi 358. člena ZPP je ob pravilni uporabi 70. člena ZDSS-1 ter 272. člena ZIZ potrebno prvostopenjski zavrnilni sklep spremeniti ter izdati začasno odredbo o zadržanju izvršitve upravne odločbe z dne 7. 12. 2021 v delu, razvidnem iz točke I./1. izreka tega sklepa.

V presežku je potrebno predlagane ukrepe, identične s tožbenim zahtevkom iz spora o glavni stvari vključno z zahtevanim sankcioniranjem toženca, ki v okoliščinah obravnavanega primera niti ni v skladu z namenom začasne odredbe, zavrniti in izreči, kot izhaja iz točke I./2. izreka tega sklepa.

11. Ker je tožnik s predlogom delno uspel, mu je toženec v skladu s 154. členom ZPP v zvezi z Odvetniško tarifo4 (OT) dolžan povrniti stroške postopka, nastale pred sodiščem prve stopnje. Priznanih je 150 točk nagrade za predlog po 0,60 EUR, povečanih za 22 % DDV na 109,80 EUR in odločeno, kot je razvidno iz točke I./3. izreka tega sklepa.

12. Glede na pritožbeni uspeh je v skladu s 165. členom v zvezi z 155. členom ZPP pritožniku priznanih 375 točk za pritožbo, 7,50 točke za materialne stroške, kar ob vrednosti 0,60 EUR znese 229,50 EUR, skupaj z 22 % DDV povečanih za 50,49 EUR pa 279,99 EUR, kot je dosojeno II. točki izreka tega sklepa.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 51/1998 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 2/2015 s spremembami.