Jedro

Pravno sredstvo, ki se imenuje odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa, je bilo v postopek o prekršku uvedeno z novelo ZP-1G leta 2011 predvsem zato, ker se v odločbah prekrškovnih organov večkrat zgodijo napake, ki jih ugotovijo že prekrškovni organi, vendar jih pred uvedbo tega pravnega sredstva zaradi nastopa pravnomočnosti ni bilo mogoče sanirati drugače kot s pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Zahteva za varstvo zakonitosti je po svoji naravi namenjena vsebinsko zahtevnim pravnim vprašanjem, v katerih mora Vrhovno sodišče s svojimi odločitvami oblikovati enotno sodno prakso, ne pa odpravljati napake v odločbah prekrškovnih organov.

V skladu z 2. točko prvega odstavka 171.a člena ZP-1 sodišče, ki je pristojno za odločanje o zahtevi za sodno varstvo, na predlog prekrškovnega organa odpravi ali spremeni pravnomočno odločbo o prekršku, če se opira na drugo odločbo o prekršku ali na kakšno drugo odločbo, pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena. Navedeni razlog za vložitev tega izrednega pravnega sredstva torej zajema procesne situacije, ko prekrškovni organ v hitrem postopku o prekršku izda odločbo, ki temelji na drugi odločbi, ki je bila hkrati tudi podlaga za ugotovitev storilčeve odgovornosti v prekrškovnem postopku, vendar pa je bila kasneje v nekem drugem postopku ta odločba spremenjena, odpravljena ali razveljavljena. Zaradi spremembe, odprave ali razveljavitve odločbe odpade tudi podlaga za prekrškovno odgovornost, na kateri temelji odločba o prekršku.

V konkretnem primeru je prekrškovni organ v predlogu za odpravo odločbe o prekršku utemeljeno opozoril, da je prekrškovna odločba temeljila na upravni odločbi, ki je bila že po pravnomočnosti prekrškovne odločbe v postopku obnove odpravljena. Okrajno sodišče v Cerknici je takšen predlog prekrškovnega organa za odpravo pravnomočne odločbe o prekršku neutemeljeno zavrglo, ker je napačno razlagalo določbe 2. točke prvega odstavka 171.a člena ZP-1, da je mogoče to izredno pravno sredstvo uporabiti le „ko prekrškovni organ ugotovi, da je bila v njegovem postopku storjena katera od kršitev iz 171.a člena ZP-1“. Okrajno sodišče v Cerknici je s takšnim stališčem kršilo določbo 2. točke prvega odstavka 171. člena ZP-1, ki izredno pravno sredstvo odprave ali spremembe odločbe na predlog prekrškovnega organa izrecno dopušča tudi v primeru, če se odločba o prekršku opira na kakšno drugo odločbo, ki je bila pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena.

Izrek

Sklep Okrajnega sodišča v Cerknici ZSV 172/2016-0406 z dne 9. 1. 2018 se razveljavi in se zadeva vrne sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Gozdarska inšpekcija je z odločbo o prekršku, št. 710-1710/2016-5 z dne 15. 10. 2016 storilca prekrška J. H. spoznal za odgovornega storitve prekrška po 16. točki prvega odstavka 79. člena Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG). Izrekel mu je globo v višini 600,00 EUR. Zoper navedeno odločbo je storilec prekrška vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je prekrškovni organ s sklepom št. 710-1710/2016-7 z dne 17. 11. 2016 kot prepozno zavrgel. Zoper sklep o zavrženju zahteve za sodno varstvo je storilec prekrška vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Cerknici s sodbo ZSV 172/2016-0406 z dne 16. 10. 2017 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep prekrškovnega organa. Sodišče je odločilo, da je storilec prekrška dolžan plačati sodno takso.

2. Vrhovni državni tožilec je zoper sodbo Okrajnega sodišča v Cerknici ZSV 172/2016-0406 z dne 16. 10. 2017, v zvezi s sklepom prekrškovnega organa Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo – Gozdarska inšpekcija, vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, kot navaja v uvodu zahteve, zaradi kršitve 2. točke prvega odstavka 171.a člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). V obrazložitvi zahteve trdi, da je storilec prekrška prekrškovni organ opozoril, da se drevje, ki bi ga moral posekati, ne nahaja na njegovi parceli, kar se je izkazalo za resnično. Prekrškovni organ je na podlagi 170. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) izdal odločbo, s katero je odpravil upravno odločbo, na podlagi katere je bila storilcu izrečena prekrškovna sankcija. Opozarja, da je s tem nastalo nasprotje med odločbama z dne 15. 10. 2016, s katero je bila storilcu izrečena prekrškovna globa in odločbo prekrškovnega organa z dne 17. 11. 2016 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Cerknici z dne 16. 10. 2017, s katero je bilo odločeno, da je storilčeva zahteva za sodno varstvo prepozna. Uveljavljene kršitve sklene z navedbo, da je v konkretnem primeru nastal nedopusten pravni položaj, po katerem mora storilec prekrška plačati globo kljub temu, da je bila upravna odločba, na podlagi katere mu je bila izrečena sankcija, odpravljena. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi ter sodbo Okrajnega sodišča v Cerknici z dne 16. 10. 2017 razveljavi oziroma jo odpravi.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu prekrška, ki pa se o njej ni izjavil. B.

4. Iz podatkov prekrškovnega spisa so kronološko razvidna naslednja procesnopravna relevantna dejstva: – 1. dne 10. 8. 2016 je bilo J. H. z odločbo Zavoda za gozdove Slovenije naloženo, da mora na parc. št. 1722/1, k.o. X. opraviti sanitarno sečnjo desetih dreves smreke;

2. dne 15. 10. 2016 mu je Gozdarska inšpekcija izdala odločbo o prekršku zaradi prekrška po 16. točki prvega odstavka 79. člena ZG, ker ni zagotovil izvedbe sanitarne sečnje desetih iglavcev. Prekrškovni organ mu je izrekel globo v višini 600,00 EUR;

3. zoper odločbo prekrškovnega organa z dne 15. 10. 2016 je storilec prekrška dne 26. 11. 2016 vložil zahtevo za sodno varstvo;

4. prekrškovni organ Gozdarska inšpekcija je s sklepom z dne 17. 11. 2016 storilčevo zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku kot prepozno zavrgel;

5. storilec prekrška je zoper sklep o zavrženju zahteve za sodno varstvo vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Cerknici s sodbo z dne 16. 10. 2017 zavrnilo in potrdilo sklep prekrškovnega organa o zavrženju zahteve za sodno varstvo;

6. dne 19. 1. 2017 je Zavod za gozdove v obnovi postopka na podlagi 270. člena ZUP izdal odločbo, s katero je odpravil upravno odločbo z dne 10. 8. 2016, s katero je bilo J. H. naloženo, da mora posekati deset dreves smreke. Iz razlogov odločbe je razvidno, da se drevje ne nahaja na parceli, ki je v lasti J. H. Posledično je Zavod za gozdove v postopku obnove odpravil tudi sklep o izvršbi in na njegovi podlagi opravljena prisilna dejanja;

7. Gozdarska inšpekcija je dne 15. 12. 2017 na Okrajno sodišče v Cerknici vložila predlog za odpravo odločbe o prekršku z dne 15. 10. 2016, s katero je bila storilcu izrečena globa 600,00 EUR. Iz obrazložitve predloga je razvidno, da je bila upravna odločba, s katero je bila storilcu izrečena prekrškovna sankcija, odpravljena. Prekrškovni organ je zato sodišču predlagal odpravo pravnomočne odločbe o prekršku;

8. Okrajno sodišče v Cerknici je s sklepom z dne 9. 1. 2018 predlog prekrškovnega organa za odpravo pravnomočne odločbe zavrglo kot nedovoljen. Iz razlogov sklepa je razvidno stališče sodišča, da je izredno pravno sredstvo na podlagi 171.a člena ZP-1 mogoče vložiti le, če je prekrškovni organ ugotovil, da je bila v njegovem postopku storjena katera izmed kršitev navedenih v 171.a členu ZP-1. Sodišče je v razlogih sklepa navedlo še, da je zoper pravnomočno odločbo predvideno drugo pravno sredstvo – zahteva za varstvo zakonitosti.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da iz uvoda zahteve za varstvo zakonitosti izhaja, da vložnik z zahtevo izpodbija pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Cerknici z dne 16. 10. 2017, v zvezi s sklepom Gozdarske inšpekcije z dne 17. 11. 2016, s katero je bila storilčeva zahteva za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku pravnomočno zavržena kot prepozna. Iz obrazložitve zahteve za varstvo zakonitosti pa je razvidno, da vrhovni državni tožilec opozarja na nevzdržno stanje, ki je nastopilo po tem, ko je upravni organ v obnovi postopka ugotovil, da se drevje, ki bi ga moral posekati J. H., ne nahaja na njegovi parceli, prekrškovna odločba zaradi neopravljene sečnje tega drevja, pa še vedno ostaja v veljavi. Po vsebini tako vložnik zahteve izpodbija sklep Okrajnega sodišča v Cerknici z dne 9. 1. 2018, s katerim je sodišče kot nedovoljen zavrglo predlog za odpravo pravnomočne prekrškovne odločbe. To je mogoče razbrati tudi iz v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljane kršitve 2. točke prvega odstavka 171.a člena ZP-1, ki se nanaša na odpravo ali spremembo odločbe na predlog prekrškovnega organa. Vrhovno sodišče je tako štelo, da kljub napačni navedbi izpodbijane odločbe v uvodu zahteve, vrhovni državni tožilec z izrednim pravnim sredstvom izpodbija sklep Okrajnega sodišča v Cerknici ZSV 172/2016-0406 z dne 9. 1. 2018. 6. Iz navedenih procesno pravnih relevantnih dejstev je razvidno, da je v konkretni zadevi odločba o prekršku, izdana zaradi neopravljene sečnje poškodovanega drevja, temeljila na odločbi upravnega organa, ki je lastniku zemljišča nalagala, da mora opraviti sanitarno sečnjo iglavcev. Po pravnomočnosti odločbe o prekršku se je v obnovi postopka pred upravnim organom izkazalo, da J. H. ni lastnik zemljiške parcele, na kateri raste drevje, ki ga mora posekati. Upoštevaje načelo stvarnega prava superficies solo cedit to pomeni, da drevje na tej parceli ni njegovo in ga zaradi tega seveda ni dolžan posekati. Prekrškovni organ je na Okrajno sodišče v Cerknici vložil predlog za odpravo pravnomočne odločbe o prekršku. Okrajno sodišče v Cerknici je s sklepom z dne 9. 1. 2018 navedeni predlog zavrglo z utemeljitvijo, da se izredno pravno sredstvo odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa po 171.a členu ZP-1 uporabi le, ko prekrškovni organ ugotovi, da je bila v njegovem postopku storjena katera od kršitev iz 171.a člena ZP-1, ter da je v obravnavanem primeru treba prekrškovno odločbo izpodbiti z zahtevo za varstvo zakonitosti.

7. Pravno sredstvo, ki se imenuje odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa, je bilo v postopek o prekršku uvedeno z novelo ZP-1G leta 2011 predvsem zato, ker se v odločbah prekrškovnih organov večkrat zgodijo napake, ki jih ugotovijo že prekrškovni organi, vendar jih pred uvedbo tega pravnega sredstva zaradi nastopa pravnomočnosti ni bilo mogoče sanirati drugače kot s pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Zahteva za varstvo zakonitosti je po svoji naravi namenjena vsebinsko zahtevnim pravnim vprašanjem, v katerih mora Vrhovno sodišče s svojimi odločitvami oblikovati enotno sodno prakso, ne pa odpravljati napake v odločbah prekrškovnih organov.

8. V skladu z 2. točko prvega odstavka 171.a člena ZP-1 sodišče, ki je pristojno za odločanje o zahtevi za sodno varstvo, na predlog prekrškovnega organa odpravi ali spremeni pravnomočno odločbo o prekršku, če se opira na drugo odločbo o prekršku ali na kakšno drugo odločbo, pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena. Navedeni razlog za vložitev tega izrednega pravnega sredstva torej zajema procesne situacije, ko prekrškovni organ v hitrem postopku o prekršku izda odločbo, ki temelji na drugi odločbi, ki je bila hkrati tudi podlaga za ugotovitev storilčeve odgovornosti v prekrškovnem postopku, vendar pa je bila kasneje v nekem drugem postopku ta odločba spremenjena, odpravljena ali razveljavljena. Zaradi spremembe, odprave ali razveljavitve odločbe odpade tudi podlaga za prekrškovno odgovornost, na kateri temelji odločba o prekršku.

9. V konkretnem primeru je prekrškovni organ v predlogu za odpravo odločbe o prekršku utemeljeno opozoril, da je prekrškovna odločba temeljila na upravni odločbi, ki je bila že po pravnomočnosti prekrškovne odločbe v postopku obnove odpravljena. Okrajno sodišče v Cerknici je takšen predlog prekrškovnega organa za odpravo pravnomočne odločbe o prekršku neutemeljeno zavrglo, ker je napačno razlagalo določbe 2. točke prvega odstavka 171.a člena ZP-1, da je mogoče to izredno pravno sredstvo uporabiti le „ko prekrškovni organ ugotovi, da je bila v njegovem postopku storjena katera od kršitev iz 171.a člena ZP-1“. Okrajno sodišče v Cerknici je s takšnim stališčem kršilo določbo 2. točke prvega odstavka 171. člena ZP-1, ki izredno pravno sredstvo odprave ali spremembe odločbe na predlog prekrškovnega organa izrecno dopušča tudi v primeru, če se odločba o prekršku opira na kakšno drugo odločbo, ki je bila pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena.

C.

10. Ker je Okrajno sodišče v Cerknici s sklepom z dne 9. 1. 2018 pri odločanju o predlogu prekrškovnega organa za odpravo pravnomočne odločbe o prekršku kršilo določbo 2. točke prvega odstavka 171.a člena ZP-1, je Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo Okrajnemu sodišču v Cerknici v ponovno odločanje (171. člen ZP-1, v zvezi s prvim odstavkom 426. člena ZKP).