Jedro

Diskriminacije ne predstavlja ravnanje delodajalca, ki za prosto delovno mesto izbere kandidata, ki ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela. Tudi sicer v primeru uveljavljanja kršitve prepovedi diskriminacije delodajalec odgovarja le odškodninsko po splošnih pravilih civilnega prava, kar pomeni, da neizbrani kandidat v sodnem sporu lahko uveljavlja le odškodninski zahtevek.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 1. odstavku izreka razveljavi ter tožba zavrže. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v 2. odstavku izreka potrdi izpodbijana sodba.

Tožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožnika za "razveljavitev sklepa tožene stranke o zavrnitvi zahteve tožnika za odpravo kršitev z dne 24.2.2003" in za povrnitev stroškov postopka, z zakonitimi zamudnimi obrestmi (1. odstavek izreka izpodbijane sodbe). Sklenilo je tudi, da je tožnik dolžan povrniti toženi stranki stroške postopka v znesku 2.375,00 SIT (2. odstavek izreka izpodbijane sodbe).

Zoper sodbo se pritožuje tožnik, ki uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99-2/2004) in pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Med drugim navaja, da naj bi sodišče kršilo določbe ZPP, ker ga ni zaslišalo, tudi sicer pa je dejansko stanje nepopolno ugotovilo. Pogoj za zasedbo delovnega mesta "voznik rešilnega vozila" je bil, da je voznik doma čim bližje zdravstvenemu domu, da zna madžarski jezik in da ima izkušnje, vendar je tožena stranka vse te elemente zavestno izpustila in izbrala kandidata, ki nima toliko kvalifikacij kot tožnik. Tožena stranka tudi ni upoštevala politike zaposlovanja občine Lendava, v kateri ima sedež. Sodišče ni upoštevalo potreb lendavske občine (kot dvojezične občine) po zaposlovanju ljudi, ki izpolnjujejo pogoje, obenem pa znajo madžarski jezik. Na ta način mu je bila kot pripadniku madžarske skupnosti kršena pravica do enakopravnih možnosti pri zaposlitvi.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (2. odst. 350. člena ZPP). Ob preizkusu po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z vsebinskim odločanjem o zadevi bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, saj je odločalo o zahtevku v sporu, za katerega ni predvideno sodno varstvo, torej o sporu, ki ne spada v sodno pristojnost (3. točka 2. odst. 339. člena ZPP, v povezavi z 18. členom ZPP).

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR, Ur.l. RS št. 42/2002) v 5. odst. 204. člena dopušča sodno varstvo le neizbranemu kandidatu, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije. Obenem določa, da je sodno varstvo možno neposredno pred sodiščem, v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca.

Diskriminatorna dejanja so natančno opredeljena v 6. členu ZDR. Po tej določbi diskriminacije ne predstavlja ravnanje delodajalca, ki za prosto delovno mesto izbere kandidata, ki ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela. Tudi sicer v primeru uveljavljanja kršitve prepovedi diskriminacije delodajalec odgovarja le odškodninsko po splošnih pravilih civilnega prava, kar pomeni, da neizbrani kandidat v sodnem sporu lahko uveljavlja le odškodninski zahtevek (5. odst. 6. člena ZDR).

Iz tožnikove vloge - zahteve za odpravo kršitve z dne 17.2.2003, ki jo je naslovil na delodajalca, njegove tožbe, pripravljalne vloge in navedb v postopku pred sodiščem prve stopnje ne izhaja, da bi uveljavljal diskriminatorno obravnavanje v postopku izbire kandidata za objavljeno prosto delovno mesto voznika reševalnega vozila. Navajal je namreč, da izbrani kandidat ni dovolj izkušen voznik, da ni izpolnil pogoja za zasedbo delovnega mesta (bivanje čim bliže sedežu zavoda), tožena stranka pa naj bi kršila tudi veljavne lokalne predpise občine Lendava o tem, da naj bi delodajalci s sedežem na območju te občine v prvi vrsti na razpisana delovna mesta sprejemali kandidate s stalnim bivališčem na območju te občine. Iz teh navedb izhaja, da ne gre za uveljavljanje prepovedi diskriminacije oz. je prav obratno zavzemanje tožnika za to, da naj bi tožena stranka morala upoštevati lokalne predpise občine Lendava, po katerih naj bi imeli prednost za zaposlitev kandidati s stalnim bivališčem na območju te občine, šteti kot zahtevo po neenakopravnem obravnavanju posameznih kandidatov, glede na njihovo bivališče. Tožnik je v tožbi in nadaljnji vlogi navajal tudi svoje ustrezne kvalitete in dejstvo, da je primernejši za zasedbo delovnega mesta kot izbrani kandidat, da ga prekaša po svojih kvalitetah in da obvlada tudi madžarski jezik, kar bi mu omogočalo razumevanje madžarsko govorečih pacientov in s tem boljše opravljanje dela.

Glede na te navedbe ne gre za spor o kršitvi zakonske prepovedi diskriminacije, torej za spor, za katerega pozitivna zakonodaja omogoča sodno varstvo. Tožnik šele v pritožbi navaja, da naj bi mu bila kršena pravica enakopravnosti kot pripadniku madžarske narodnosti, kar pa je pritožbena novota, ki je ni mogoče več upoštevati. To bi namreč pomenilo spremembo narave spora.

Ker sodno varstvo v zadevi ni zagotovljeno, je sodišče prve stopnje z vsebinskim odločanjem o zadevi bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Odločanje o zahtevku ne spada v sodno pristojnost (3. točka 2. odst. 339. člena ZPP), zaradi česar je pritožbeno sodišče iz razlogov po uradni dolžnosti in v skladu z 2. odst. 354. člena ZPP pritožbi ugodilo, sodbo razveljavilo v 1. odstavku izreka in tožbo zavrglo.

Ne glede na navedeno odločitev pritožbeno sodišče opozarja tudi na to, da v primeru spora zaradi kršitve prepovedi diskriminacije sodišče ne bi smelo odločati po vsebini, saj bi v takšnem primeru tožnik zamudil 30-dnevni prekluzivni rok za sodno varstvo po prejemu obvestila delodajalca. Obvestilo je prejel 10.2.2003, tožbo pa je vložil na sodišče šele 25.3.2003. Tudi v primeru pravočasnega sodnega varstva bi kot neizbrani kandidat lahko zahteval le plačilo odškodnine proti toženi stranki (torej bi bil tudi njegov zahtevek popolnoma neustrezen).

Čeprav za odločitev ni pomembno in nanjo v ničemer ne vpliva, pa pritožbeno sodišče vendarle pojasnjuje: Tožnikove navedbe so sicer neutemeljene, saj je izbrani kandidat izpolnjeval vse pogoje za zasedbo prostega delovnega mesta "voznik reševalnega vozila". Pogoj zaželenega prebivališča čim bližje sedežu zavoda v objavi prostega delovnega mesta je bil določen le kot zaželen pogoj, ki naj bi ga kandidat izpolnjeval za delo na objavljenem delovnem mestu, ne pa kot obvezen pogoj za zasedbo delovnega mesta. Znanje madžarskega jezika ni bilo pogoj niti ni bilo navedeno kot zaželeno.

Že v postopkih po prejšnji delovni zakonodaji sodišče, ki je sicer lahko odločalo o takšnih sporih (neizpolnjevanju objavljenih pogojev oz. kršitvi postopka za izbiro prijavljenih kandidatov - 84. člen Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, ZTPDR, Ur.l. SFRJ št. 60/89, 42/90, ki se v RS uporablja kot republiški predpis) ni moglo odločati o primernosti oz. ustreznosti posameznih kandidatov.

Tudi pritožbena navedba o tem, naj bi bila tožniku kršena pravica do enakopravnosti in do enakopravnih možnosti pri zaposlitvi kot pripadniku madžarske skupnosti, kaže na nerazumevanje enakih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Le dejstvo, da je nekdo pripadnik madžarske narodne skupnosti v Sloveniji (kar je sicer pritožbena novota) namreč ne pomeni, da je bil neenakopravno obravnavan oz. ni imel enakih možnosti pri zaposlitvi, temveč obratno pomeni zavzemanje za privilegiran položaj.

V nerazveljavljenem delu je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, saj tožnik v sporu ni uspel in je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da mora toženi stranki povrniti stroške postopka pred sodiščem prve stopnje. Tožnik tudi ni upravičen do pritožbenih stroškov, saj je končni rezultat spora zavrženje njegove tožbe.