Jedro

Tožnik je vložil tožbo po poteku 30-dnevnega roka od vročitve dokončne upravne odločbe, kar je prepozno, zato je utemeljeno zavržena (čl. 274/1 ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo tožeče stranke zavrglo.

Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da se zaveda, da je tožbo podal pristojnemu sodišču po poteku zakonitega roka. Vendar meni, da je v pravdnem in v upravnem postopku mogoče tožbo in pritožbo podati po poteku zakonitega roka, če se z odločanjem ne posega v pravice tretjih oseb. Ker se z uveljavljanjem pravice do pokojnine s tožbo ne poseže v pravice tretjih oseb, posebej glede na to, da je tožnik zelo bolan in da v BiH prejema samo 47,67 BAM pokojnine, je zahteval, da Delovno in socialno sodišče v Ljubljani vzame njegovo tožbo v odločanje. Razlog zato je tudi dejstvo, ker je pridobil dokaz, da je v času od 30. 9. 1966 do 29. 2. 1968 služil vojaški rok v JLA na ozemlju Republike Slovenije. Ta čas je imel pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji, tako, da bi z upoštevanjem tega obdobja v pokojninsko dobo, lahko pridobil pravico do pokojnine.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno oziroma procesno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

V skladu z določbo 171. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2) lahko zavarovanec uveljavi sodno varstvo v roku 30 dni od vročitve odločbe izdane na drugi stopnji. Enako je določeno tudi v 72. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1), da se tožba v socialnih sporih vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta.

Kot izhaja iz listinske dokumentacije, konkretno iz priložene povratnice, je bila tožniku dokončna odločba toženca št. ... z dne 24. 1. 2014 vročena 6. 2. 2014. Rok 30 dni se je tako za vložitev tožbe v skladu s 111. členom ZPP iztekel v ponedeljek 10. 2. 2014, tj. s pretekom prvega prihodnjega delovnika.

Da bi bila tožba vložena pravočasno, bi tožnik moral 10. 2. 2014 oddati tožbo priporočeno po pošti oziroma bi do 10. 2. 2014 morala tožba prispeti na sodišče, če bi bila poslana z navadno pošto oziroma podana neposredno na sodišču. Zoper citirano dokončno odločbo z dne 24. 1. 2014 je tožnik vložil tožbo priporočeno po pošti šele 8. 12. 2014. To pa je nedvomno po izteku 30-dnevnega roka za njeno vložitev in torej prepozno.

Kot prepozno je sodišče prve stopnje pravilno v skladu z določbo prvega odstavka 274. člena ZPP, tožbo zavrglo.

Zmotno je stališče pritožbe, da se tožba lahko vloži po izteku roka v primeru, če se z njo ne posega v pravice tretjih oseb. V socialnih sporih je pravočasnost vložene tožbe ena izmed predpostavk, ki mora biti izpolnjena, da se lahko zadeva obravnava vsebinsko.

Ker v konkretnem primeru zaradi prepozno vložene tožbe, ni bila izpolnjena procesna predpostavka pravočasnosti, sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za vsebinsko obravnavanje zadeve. Posledično so pritožbene navedbe, da je tožnik pridobil dokaz, da je v obdobju od 30. 9. 1966 do 29. 2. 1968 služil vojaški rok v JLA na ozemlju Republike Slovenije in da bi z upoštevanjem tega obdobja izpolnil pogoje za priznanje pravice do pokojnine, za pritožbeno rešitev zadeve irelevantne.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.