Jedro

V konkretnem primeru tožnik s tožbo izpodbija sklep, s katerim je toženka zaradi nepristojnosti tožnikovo prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks odstopila v reševanje pristojnemu sodišču. Tak akt upravnega organa, četudi je izdan v obliki sklepa, kot je bilo v konkretnem primeru, pa v materialnopravnem smislu ni akt, katerega zakonitost bi bilo dopustno presojati v upravnem sporu. Tožnikova prošnja je bila z izpodbijanim sklepom odstopljena iz razloga nepristojnosti upravnega organa, zato z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke s področja upravnega prava, z njim pa tudi ni bil končan postopek odločanja (o izdaji upravnega akta), saj bo odločitev o oprostitvi plačila sodnih taks sprejeta v postopku pred pristojnim sodiščem, v okviru katerega bo imel tožnik tudi dopustna pravna sredstva in sodno varstvo.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. S sklepom, št. Bpp 54/2022 z dne 24. 1. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep) je toženka ugotovila, da ni stvarno pristojna za odločanje o tožnikovi prošnji za oprostitev plačila sodnih taks (I. točka izreka) ter je navedeno prošnjo odstopila Okrajnemu sodišču v Kopru v nadaljnje pristojno reševanje (II. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa toženka navaja, da je 21. 1. 2022 prejela tožnikovo prošnjo za oprostitev plačila sodne takse v zadevi P 179/2019, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Kopru in v kateri tožnik nastopa kot tožeča stranka. Zakon o sodnih taksah (ZST-1) v prvem odstavku 12. člena določa, da o oprostitvi plačila sodnih taks odloča sodišče prve stopnje, v predmetni zadevi je to sodišče, ki obravnava pravdno zadevo, v kateri želi tožnik oprostitev plačila sodnih taks. V skladu s prvim odstavkom 23. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), ki se v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) uporablja na podlagi 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), mora vsak organ po uradni dolžnosti med postopkom ves čas paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost. Toženka je zato odločila kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

3. Tožnik je 11. 2. 2022 tukajšnjemu sodišču poslal vlogo, ki jo je na podlagi njene dopolnitve z dne 17. 2. 2022 sodišče opredelilo kot tožbo v upravnem sporu zoper izpodbijani sklep.

4. Toženka je sodišču poslala upravni spis št. Bpp 54/2022, ki se neposredno nanaša na obravnavano zadevo, ter tudi upravni spis zadeve, št. Bpp 833/2021, v kateri je bila tožniku dodeljena BPP za sestavo in vložitev pritožbe v zadevi Okrajnega sodišča v Kopru št. P 179/2019. Odgovora na tožbo toženka ni podala.

5. Tožba se zavrže. 6. Sodišče lahko tožbo v upravnem sporu vsebinsko obravnava le, če so izpolnjene vse predpostavke, ki jih določa zakon, med drugim tudi, da je akt, ki se izpodbija s tožbo, upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

7. V upravnem sporu se odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika; o zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1). Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Poleg tega se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan (drugi odstavek 5. člena ZUS-1).

8. V konkretnem primeru tožnik s tožbo izpodbija sklep, s katerim je toženka, zaradi nepristojnosti, tožnikovo prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks odstopila v reševanje pristojnemu sodišču. Podlago za izdajo izpodbijanega sklepa je imela toženka v določbi petega odstavka v zvezi s četrtim odstavkom 65. člena ZUP in v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP. V skladu z določbo petega odstavka 65. člena ZUP organ v primeru, ko dobi vlogo, ki je ni pristojen sprejeti, pa ni nobenega dvoma o tem, kateri organ jo je pristojen sprejeti, vlogo brez odlašanja pošlje pristojnemu organu oziroma sodišču in to sporoči stranki. Tak akt upravnega organa, četudi je izdan v obliki sklepa kot je bilo v konkretnem primeru, pa po presoji sodišča v materialnopravnem smislu ni akt, katerega zakonitost bi bilo glede za citirane določbe 2. in 5. člena ZUS-1 dopustno presojati v upravnem sporu. Upravni akt je namreč akt, ki na koncu upravnega postopka (ali drugega postopka izdaje upravnega akta) v svojem bistvu pomeni dokončno meritorno odločitev pristojnega organa o (javno)pravnem položaju posameznika. Tožnikova prošnja je bila z izpodbijanim sklepom odstopljena iz razloga nepristojnosti upravnega organa, zato z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke s področja upravnega prava, z njim pa tudi ni bil končan postopek odločanja (o izdaji upravnega akta), saj bo odločitev o oprostitvi plačila sodnih taks sprejeta v postopku pred pristojnim Okrajnim sodiščem v Kopru, v okviru katerega bo imel tožnik tudi dopustna pravna sredstva in sodno varstvo.

9. Ker po obrazloženem izpodbijani sklep ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Tožniku je bil v izpodbijanem sklepu sicer dan pravni pouk, da je zoper njega dopustno vložiti tožbo v upravnem sporu, kar pa ne vpliva na predmetno odločitev sodišča, saj pravni pouk stranki ne more dati več pravic kot jih ima po zakonu.

10. Sodišče je o tožbi zoper izpodbijani sklep odločilo na seji, brez glavne obravnave, saj gre za procesno odločitev, na podlagi tudi sicer med strankama nespornega dejanskega stanja.