Jedro

Od prosilca za brezplačno pravno pomoč se pričakuje, da pri sestavi izjave o svojih premoženjskih razmerah postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Prosilec mora zato v izjavi natančno opisati svoje premoženjske razmere in dohodke, ali so ti takšni, da izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pa se bo nato ugotavljalo v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in hkrati odločil, da tožnica nadaljnjih šest mesecev od izdaje te odločbe zanjo ne more ponovno zaprositi. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica v obrazcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči med drugim navedla oziroma obkrožila, da razen stanovanja oziroma hiše, v kateri živi, ni lastnica drugih nepremičnin. Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč je po uradni dolžnosti vpogledal v evidenco Geodetske uprave RS in v zemljiško knjigo ter ugotovil, da je tožnica do celote lastnica nepremičnine s parc. št. 856/1 k.o. …, ki v naravi predstavlja kmetijsko zemljišče. Tožnica je torej v obrazcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči zamolčala relevantne podatke, kar po upravnosodni praksi šteje kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju. Glede na to je organ za brezplačno pravno pomoč v skladu z 20. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil, tožnica pa nadaljnjih šest mesecev od izdaje te odločbe ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

Tožnica v vloženi tožbi, katero vlaga zaradi bistvene kršitve določb postopka, nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, navaja, da bi organ za brezplačno pravno pomoč pred izdajo izpodbijane odločbe moral ugotoviti, ali je tožnica to storila namerno ali zaradi malomarnosti in v zvezi s tem izvesti tudi ustrezni ugotovitveni postopek ter tožnico v njem soočiti s svojimi ugotovitvami in ji dati možnost, da se o njih izreče. Pri tem se tožeča stranka sklicuje na sodbi Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 877/2006 in I Up 742/2006 ter sodbi Upravnega sodišča I U 1879/2013 in I U 1757/2013. Po zatrjevanju tožnice bi moral organ za brezplačno pravno pomoč v ugotovitvenem postopku ugotoviti, da zemljišče 856/1 k.o. … neposredno meji na zahodni del parcele št. 855/0 k.o. …, na katerem stoji hiša, v kateri tožnica živi, in to na njen kmetijski del, ki v naravi predstavlja naravno podaljšanje v enaki širini parcele 855/0 k.o. … proti zahodu. Obe parceli mejita druga na drugo, njuna kmetijska dela pa sta tudi v naravi medsebojno povezana. Za tožnico obe parceli predstavljata celoto z njeno hišo. Obrazec za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne predvideva posebnega opredeljevanja zemljišča, na katerem stoji hiša, v kateri prosilec živi, saj je jasno, da je lastništvo hiše nujno povezano z lastništvom zemljišča, ki pripada hiši. Tožnica je s tem, ko je v obrazcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči v rubriki: „Ali ste lastnik/solastnik nepremičnine ali drugega premoženja“ obkrožila odgovor DA glede na dejansko stanje v naravi in s tem kot premoženje, ki ga poseduje, navedla tudi sedaj sporno parc. št. 856/1 k.o. …. Tožnici zato ni mogoče očitati, da bi lastništvo parc. št. 856/1 k.o. … zamolčala z namenom ali zaradi premajhne vestnosti ali malomarnosti, ampak je to vsaj posredno oziroma smiselno storila v okviru prijave lastništva hiše na naslovu …, v kateri živi. Glede na to ob pravilni uporabi materialnega prava organ za brezplačno pravno pomoč za tožnico ne bi smel uporabiti sankcij iz 20. člena ZBPP.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri obrazložitvi, podani v izpodbijani odločbi, in predlaga naj sodišče tožbo zavrne. Tožnica je zamolčala relevantne podatke, kar šteje kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju, zato je bilo treba odločiti, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Sedaj veljavni ZBPP ne določa več, da mora biti glede navajanja neresničnih podatkov oziroma njihovega zamolčanja izkazan namen, kar pomeni, da so razlogi za neskladnost navedb z neresničnim dejanskim stanjem za odločitev o odobritvi brezplačne pravne pomoči nerelevantni (tako tudi Upravno sodišče v zadevah št, II U 98/2014 in I U 321/2014). Dodaja, da hiša, na kateri tožnica živi, stoji na parceli št. 855/0 in predstavlja samostojno zaključeno celoto, od tožnice pa se pri izpolnjevanju vloge za odobritev brezplačne pravne pomoči pričakuje vestnost in skrbnost in bi zato v prošnji morala navesti, da je lastnica tudi kmetijskega zemljišča. Tožeča stranka pri svojih navedbah vztraja tudi v vloženi pripravljalni vlogi.

Tožba ni utemeljena.

Za odobritev brezplačne pravne pomoči mora prosilec izpolnjevati tako finančni – subjektivni pogoj kot objektivni pogoj, ki ga določa 24. člen ZBPP. Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov se ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Pisna izjava se izpolni na obrazcu, ki je del prošnje za brezplačno pravno pomoč (prvi odstavek 20. člena ZBPP). Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja pristojni organ za brezplačno pravno pomoč, ki po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank, pri katerih ima stranka odprte svoje račune, ter z računov imetnikov, ki jih vodi Centralna klirinško depotna družba in se nanašajo na podatke o posameznem imetniku vrednostnih papirjev (drugi odstavek 20. člena ZBPP). Če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

Kot izhaja iz predmetnega spisa, tožnica na obrazcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedla, da je lastnica kmetijskega zemljišča, podatke o tem pa je organ za brezplačno pravno pomoč pridobil po uradni dolžnosti. Kot izhaja iz prvega odstavka 20. člena ZBPP, se premoženjsko stanje prosilca ugotavlja na podlagi njegove pisne izjave o premoženjskem stanju, to pa poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Ker tožnica ni navedla podatkov o svojem lastništvu zgoraj navedene nepremičnine, je s tem navajala neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zato je organ za brezplačno pravno pomoč njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP pravilno zavrnil. Po tem določilu prosilka nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

Tožnica tudi s tožbenimi navedbami takšne odločitve ne more izpodbiti. Do 30. 8. 2008 veljaven ZBPP (Uradni list RS, št. 48/2001) je v tretjem odstavku 20. člena določal, da se prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrne prosilcu, ki je namenoma navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju oziroma o premoženjskem stanju svoje družine zato, da bi mu bila odobrena brezplačna pravna pomoč. Od 1. 9. 2008 veljaven ZBPP (Uradni list RS, št. 23/2008), ki zavrnitev prošnje zaradi navajanja neresničnih podatkov ureja v petem odstavku 20. člena ZBPP, pa tega ne veže več na okoliščino, da je prosilec navajal neresnične podatke namenoma. Od prosilca za brezplačno pravno pomoč se namreč pričakuje, da pri sestavi izjave o svojih premoženjskih razmerah postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Prosilec mora zato v izjavi natančno opisati svoje premoženjske razmere in dohodke, ali so ti takšni, da izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pa se bo nato ugotavljalo v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči. Glede na sedaj veljavno določilo petega odstavka 20. člena ZBPP ima torej navedba neresničnih podatkov za posledico zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev zanjo ne more zaprositi. Po obrazloženem je neutemeljeno tožbeno sklicevanje na sodbe Vrhovnega in Upravnega sodišča iz časa veljave ZBPP (Uradni list RS, št. 48/2001).

Tožeča stranka pa tudi s sklicevanjem na sodbi Upravnega sodišča RS št. I U 1879/2013 in I U 1757/2013, kjer gre za nekoliko drugačno dejansko stanje, ne more biti uspešna. Po presoji sodišča v obravnavani zadevi dopolnjevanje ugotovitvenega postopka ni potrebno, saj je upravni organ vsa za odločitev relevantna dejstva pred izdajo izpodbijane odločbe pravilno ugotovil. Tako je Upravno sodišče odločilo v več zadevah, med njimi II U 98/2014, II U 427/2011, I U 321/2014 in II U 470/2013. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.