Jedro

Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367a. člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za plačilo 9.563,99 EUR zavrnilo v celoti in odločilo o pravdnih stroških. Obrazložilo je, da nista podani ne objektivna in ne krivdna odškodninska odgovornost. 2. Sodišče druge stopnje je delno spremenilo odločitev sodišča prve stopnje in izdalo vmesno sodbo ter sklep, s katerima je odločilo, da je toženka krivdno odgovorna za 60 % škode, ki jo je utrpel tožnik, v preostalem delu pa je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, glede višine škode, zamudnih obresti in stroškov pa je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Zoper vmesno sodbo sodišča druge stopnje toženka vlaga predlog za dopustitev revizije iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Postavlja naslednja vprašanja: (1) ali ima opustitev toženke za posledico njeno krivdno odškodninsko odgovornost; (2) ali je nastanek škode posledica opustitve toženke (vprašanje vzročne zveze) ter s tem vprašanje obstoja naravne vzročne zveze med škodnim dejstvom in škodno posledico; (3) ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko je brez oprave naroka sprejelo drugačno dokazno oceno izvedenih dokazov kot sodišče prve stopnje; (4) ali sodišče v razlogih svoje odločitve prihaja samo s sabo v nasprotje. Navaja, da sta sodna praksa in teorija neenotni o vprašanju, kdaj imajo opustitve znak nedopustnega ravnanja. Meni, da je pri vzročni zvezi pri opustitvah pomemben smisel in namen dolžnega ravnanja (II Ips 842/2008) in da življenjske izkušnje pokažejo, ali je določeno ravnanje primerno za povzročitev določene posledice, ali je torej posledica normalna, običajna in v skladu z rednim tekom stvari (II Ips 217/1997). Sodišču druge stopnje očita tudi, da je nedovoljeno spremenilo dokazno oceno. Tako je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je bil opis tožnikovega sestopa življenjsko sprejemljiv, sodišče druge stopnje pa, da sestop tožnika odstopa od pravilnega načina sestopa s tovornjaka. Nasprotja v dokazni oceni pa se po njenem mnenju pokažejo tudi glede vprašanja, ali je tožnik poznal pravilen način sestopa s tovornjaka, glede česar je iz sodbe sodišča druge stopnje mogoč zaključek, da tožnik pravilnega načina sestopa ni poznal, kar pa je sodišče druge stopnje v nasprotju z zaključki sodišča prve stopnje ugotovilo samo na podlagi dokaznega postopka sodišča prve stopnje brez oprave naroka. Sodišču druge stopnje tudi očita, da je njegova obrazložitev sama s sabo v nasprotju, ko na eni strani govori, da je šlo pri sestopu za enostavno vsakdanje opravilo in da zimske razmere sestopa niso mogle spremeniti v nevarno dejavnost, po drugi strani pa, da bi morala toženka poučiti tožnika in mu prikazati pravilen način sestopa s tovornjaka, kljub prej navedenemu, da je šlo pri tem za enostavno vsakdanje opravilo. Meni, da odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse višjih sodišč in Vrhovnega sodišča, pri tem pa se sklicuje na odločitve v zadevah (II Ips 224/2011, II Ips 279/2006, II Ips 454/2003, VIII Ips 33/2004, VIII Ips 140/2002, VSL II Cp 755/2012, VSL II Cp 4452/2008).

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženkin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).