Jedro

Toženka je dokazala dejanski razlog za premestitev iz 3. točke prvega odstavka 149. člena ZJU (in da do premestitve ni prišlo zaradi osebnih razlogov, ki jih je zatrjeval tožnik).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni plačati stroške pritožbenega postopka v višini 279,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se sklep o premestitvi Ministrstva za notranje zadeve - Policija, št. ... z dne 16. 4. 2024 in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja Vlade RS, št. ... z dne 3. 7. 2024 odpravita. Odločilo je, da je tožnik dolžan toženki povrniti stroške postopka v višini 550,80 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Zoper izpodbijano sodbo se zaradi vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Nasprotuje dokazni oceni izpovedi direktorice PU A., saj je na vprašanje, kdo je bil po tožnikovi premestitvi imenovan za načelnika PPP A., izpovedala, da najbolj strokoven kandidat, pri čemer se je na razpis prijavil tudi tožnik, ki ni bil izbran. Izpoved priče je sama s seboj v nasprotju v delu, da za nadzor za opravljanje nalog obravnave, nastanitve in oskrbe tujcev strokovni izpit iz splošnega upravnega postopka ni potreben. Je v nasprotju z opisom delovnega mesta, saj opis delovnega mesta namestnika načelnika ne predvideva nudenja pomoči pomočniku načelnika. Sodišče prve stopnje je nekritično v celoti sledilo izpovedi direktorice PU A. Zmotno je le na podlagi njene izpovedi ugotovilo, da je obstajal razlog za premestitev. Na PP A. ni bilo strokovnih pomanjkljivosti s področja varnosti cestnega prometa, kot to izhaja iz zapisnikov širših kolegijev direktorice, ki jih sodišče prve stopnje pri dokazni presoji ni upoštevalo. Tudi če bi na PP A. strokovna pomanjkljivost na področju varnosti cestnega prometa, to ne more utemeljevati potrebe po zaposlitvi namestnika načelnika. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, saj ni štelo, da je opravljen strokovni izpit iz splošnega upravnega postopka pogoj za zasedbo delovnega mesta namestnik načelnika. Iz opisa del in nalog tega delovnega mesta namreč izhaja, da med naloge sodi tudi odločanje v zadevah s področja ZTuj-2. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe in ugoditev tožbenemu zahtevku oziroma njeno razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo prereka tožnikove navedbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožnik v pritožbi zatrjuje, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Za takšno kršitev gre v primerih, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Takšna kršitev je torej podana, če sodišče napačno povzame listine, zapisnike, za kar ne gre v tej zadevi. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo vsebino dokaznih sredstev (jih je pa drugače dokazno ocenilo, kot se zavzema tožnik). Bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana, tožnik s svojimi pritožbenimi navedbami po vsebini uveljavlja drug pritožbeni razlog (napačno ugotovljeno dejansko stanje, ki prav tako ni podan).

6.Sodišče prve stopnje je presojalo zakonitost premestitve tožnika brez soglasja na podlagi sklepa o premestitvi Ministrstva za notranje zadeve - Policija, št. ... z dne 16. 4. 2024 z delovnega mesta načelnik policijske postaje, v uradniškem nazivu policijski inšpektor I, v Ministrstvu za notranje zadeve, Policiji, Policijski upravi A. (PU A.), Postaji prometne policije A. (PPP A.), na delovno mesto policijski inšpektor specialist - namestnik načelnika, v uradniškem nazivu policijski inšpektor specialist I, v Ministrstvu za notranje zadeve, Policiji, Policijski upravi A., Policijski postaji A. (PP A.). Zoper sklep o premestitvi se je tožnik pritožil, njegova pritožba je bila s sklepom Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja Vlade RS, št. ... z dne 3. 7. 2024 zavrnjena.

7.Skladno z določbama 147. in 150. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) se javni uslužbenec v okviru istega delodajalca lahko brez njegovega soglasja s sklepom premesti na drugo delovno mesto zaradi delovnih potreb. Skladno z določbo 3. točke prvega odstavka 149. člena ZJU se javni uslužbenec zaradi delovnih potreb premesti na prosto uradniško delovno mesto pri istem organu, če predstojnik oceni, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa. Premestitev je mogoča na ustrezno delovno mesto, za katero javni uslužbenec izpolnjuje predpisane pogoje in ga je sposoben opravljati. Uradnika je mogoče trajno premestiti le na uradniško delovno mesto, ki se lahko opravlja v nazivu iste stopnje.

8.Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je toženka dokazala dejanski razlog za premestitev iz 3. točke prvega odstavka 149. člena ZJU (in da do premestitve ni prišlo zaradi osebnih razlogov, ki jih je zatrjeval tožnik).

9.Toženka je predlagala zaslišanje direktorice PU A. B.B., ki je podala predlog za premestitev, kot priče. Tožnik toženki neutemeljeno očita, da bi morala predlagati za zaslišanje komandirja PP A.; toženka je dejanski razlog za premestitev lahko dokazovala (in tudi dokazala) z zaslišanjem priče B.B. (in predloženimi listinami). Tožnik dokaznega predloga za zaslišanje komandirja PP A. ni podal.

10.Sodišče prve stopnje je argumentirano pojasnilo, zakaj je izpovedi priče B.B. verjelo. Njeno izpoved je primerjalo z listinskimi dokazi (predvsem predlogom PU A. za premestitev). Verjelo ji je, da je imela PP A. ob premestitvi tožnika strokovno pomanjkljivost na področju varnosti cestnega prometa (s svojo izpovedjo je priča, kot je povzelo sodišče prve stopnje, potrdila tudi obrazložitev sklepa o premestitvi glede potrebe po pomoči pri vodenju policijske postaje oziroma nadomeščanju načelnika). Obrazložilo je, da je priča kot direktorica policijske uprave po naravi svojega dela morala biti seznanjena s kadrovsko problematiko PU A., zaradi česar je tudi po oceni pritožbenega sodišča lahko verodostojno izpovedala o razlogih za tožnikovo premestitev. Dokazna ocena, ne le, da ustreza zahtevam iz 8. člena ZPP, je vsebinsko pravilna.

11.Okoliščine, ki jih tožnik v pritožbi izpostavlja v zvezi z izpovedjo priče B.B., ne vzbujajo dvoma v njeno verodostojnost. Izpovedi v delu, v katerem je priča na vprašanje, koliko je seznanjena z vsebino dela, ki ga tožnik opravlja, odgovorila "približno", pripisuje napačen pomen. Takšna izpoved namreč ne pomeni, da ni bila seznanjena z razlogi za tožnikovo premestitev, ki so za presojo utemeljenosti zahtevka bistveni. Prav tako ne drži, kar uveljavlja tožnik v pritožbi, da sodišče prve stopnje pri dokazni oceni izpovedi priče ni upoštevalo zapisnikov širših kolegijev direktorice PU A. V zvezi s temi zapisniki, ki niso bili predloženi, se pa nanje še v pritožbi sklicuje tožnik, je pravilno razlogovalo, da njihova vsebina (da PP A. rabi pomoč pri reševanju odprtih dosjejev kaznivih dejanj; ni navedeno, da rabi pomoč na področju varnosti cestnega prometa) ne bi dokazovala celotnega stanja (problematike) na PP A. Poleg tega je tožnik z zapisniki dokazoval navedbe, s katerimi je oporekal problematiki na področju varnosti v cestnem prometu, toženka pa je sklep o premestitvi obrazložila tudi s potrebo po pomoči pri vodenju policijske postaje oziroma nadomeščanju načelnika (kar hkrati pomeni, da ni šlo le za potrebo po pomočniku načelnika, kot neresnično prikazuje tožnik v pritožbi). V zvezi s slednjim je sodišče prve stopnje na podlagi tožnikove izpovedi ugotovilo, da po premestitvi dejansko opravlja vodstvena dela in naloge, ki sodijo v delokrog namestnika načelnika.

12.Tožnik v pritožbi neutemeljeno izpostavlja, da priča B.B. ni odgovorila na vprašanje, kdo se je prijavil na razpis za načelnika PPP A. V tem delu se izpoved ne bi nanašala na dejstva, ki bi bila bistvena za odločitev (niti tožnik v zvezi s tem ni podal navedb), torej presojo zakonitosti premestitve. Enako nebistvena je njena izpoved glede izpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta policijski inšpektor specialist - namestnik načelnika, na katerega je bil tožnik premeščen; sodišče je presojo, da tožnik izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta policijski inšpektor specialist - namestnik načelnika, pravilno opravilo na podlagi predloženega akta o sistemizaciji delovnih mest. Kot določa prvi odstavek 21. člena ZJU, mora imeti vsak državni organ (če poseben zakon ne določa drugače) akt o sistemizaciji delovnih mest, v katerem so v skladu z notranjo organizacijo določena delovna mesta, potrebna za izvajanje nalog; pri vsakem delovnem mestu se v sistemizaciji določijo najmanj opis nalog in pogoji za zasedbo delovnega mesta.

13.Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožnik izpolnjeval predpisane pogoje za zasedbo delovnega mesta, na katerega je bil premeščen (najmanj visokošolsko strokovno izobraževanje ali visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnja ali prva bolonjska stopnja), obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv, izpit za izvajanje policijskih pooblastil, najmanj 6 let in 7 mesecev delovnih izkušenj ter dovoljenje za dostop do tajnih podatkov s stopnjo tajnosti zaupno; tožnik je izpolnjevanje teh pogojev potrdil, zaslišan kot stranka). Pogoje za zasedbo je ugotovilo upoštevaje vsebino Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Policiji za delovno mesto namestnik načelnika. Med njimi ni določen pogoj, ki ga zatrjuje tožnik, da bi moral imeti opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka.

14.Tožnik v pritožbi neutemeljeno vztraja, da bi moral imeti opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka, češ da je obvezen za opravljanje delovne naloge - neposredno opravljanje naloge obravnave, nastanitve in oskrbe tujcev po ZTuj-2. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je za ugotavljanje pogojev za zasedbo delovnega mesta bistveno, kako so ti določeni v aktu o sistemizaciji. Ne glede na navedeno je v zvezi z opredeljeno delovno nalogo pravilno ugotovilo, da se ne nanaša na vodenje in odločanje v upravnih postopkih, niti ne na vsebinsko in strokovno nadzorovanje in usmerjanje.

15.Sodišče prve stopnje predloženemu poročilu o izvedenem strokovnem nadzoru nad delom PU A. z dne 22. 12. 2023 (B6) ni dalo napačnega pomena, kot mu očita tožnik v pritožbi. Pravilno je ugotovilo, da se poročilo nanaša na policiste, ki opravljajo strokovne naloge (in morajo zato imeti strokovni izpit iz upravnega postopka), ne na delo namestnika načelnika.

16.Tožnik se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na zadevo, v kateri je pritožbeno sodišče odločilo sodbo in sklepom Pdp 433/2008 z dne 5. 3. 2009, saj je bil v tej zadevi opravljen izpit določen kot pogoj za zasedbo delovnega mesta, na katerega je bil delavec premeščen, v obravnavani zadevi pa temu ni tako.

17.Ker niso podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi niti tisti, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

18.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške in je dolžan toženki povrniti stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ji je kot potrebne za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP) ob upoštevanju Odvetniške tarife (OT) priznalo: 375 točk za odgovor na pritožbo in dva odstotka materialnih stroškov, kar skupaj z davkom na dodano vrednost znaša 279,99 EUR. Stroške v tej višini ji je tožnik dolžan plačati v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.