Jedro

Po sklepu o izvršbi in zavarovanju je bila izvršba dovoljena tudi za preživninske zneske, za katere je bilo hkrati dovoljeno tudi zavarovanje s predhodno odredbo po 259. členu ZIZ. Gre torej za izvršbo bodočih občasnih dajatev, ki se v skladu z določbo 106. oziroma 143. člena ZIZ vrši brez vsakokratnega upnikovega predloga za izvršbo in posledične izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnikov za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom in sicer prodajo dolžnikove nepremičnine parc. št. 2478/0 k.o. K.. Iz obrazložitve izhaja, da je bila upnikova terjatev po sklepu o izvršbi v zadevi I 1 v celoti poplačana, za preživninske obroke za marec, april in maj 2013 pa ni bila dovoljena izvršba, pač pa le zavarovanje s predhodno odredbo.

Zoper navedeni sklep se pritožujeta upnika po svoji pooblaščenki in v pritožbi najprej povzemata vsebino izdanega sklepa o izvršbi in zavarovanju v zadevi I 1, katere nadaljevanje sta predlagala zato, ker dolžnik ni plačal preživninskih zneskov po predhodni odredbi. Sodišče je v zadevi I 1 izdalo dva sklepa o delni ustavitvi izvršbe, v obrazložitvi obeh sklepov pa je navedlo, da se izvršba nadaljuje za še neplačane zneske po sklepu o izvršbi in zavarovanju. Izpodbijani sklep je torej tudi v nasprotju s podatki spisa, saj iz sklepov o delni ustavitvi jasno izhaja, da dolg še ni poplačan in se izvršba še naprej vodi za preostali del. Pritožba še navaja, da je bila odredba dana v zavarovanje plačila nezapadlih preživninskih zneskov, ker pa so slednji med tem zapadli, je nastal preživninski dolg, iz katerega izhaja zahteva po nadaljevanju izvršbe na dolžnikovo nepremičnino. V ta namen je bila izdana tudi predhodna odredba, ki jasno nalaga obveznost plačevanja preživnine in predstavlja tudi izvršilni naslov. Pritožba zaključuje, da upnika ne moreta zavzeti drugačnega stališča, saj si ne moreta predstavljati, da bi morala ponovno vlagati predloge za izvršbo za zapadle in neplačane obroke preživnine za čas zavarovanja s predhodno odredbo.

Pritožba je utemeljena.

V izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Novi Gorici I 1 je bila na predlog upnikov dovoljena izvršba in zavarovanje zaradi izterjave glavnice v znesku 210,00 EUR za vsakega otroka, zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih obrokov preživnine in izvršilnih stroškov ter v zavarovanje zahtevka, da se plačujejo preživninski obroki, ki zapadejo v plačilo 15.3.2013, 15.4.2013 in 15.5.2013 za vsakega upnika v znesku po 70,00 EUR mesečno. Izvršba je bila dovoljena na podlagi izvršilnega naslova – sodne poravnave in sicer z rubežem dolžnikovih premičnin ter z rubežem dolžnikovih denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet. Iz izreka sklepa o izvršbi in zavarovanju (list. št. 3) je torej razvidno, da je bila izvršba dovoljena tudi za preživninske zneske, za katere je bilo hkrati dovoljeno tudi zavarovanje s predhodno odredbo po 259. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Gre torej za izvršbo bodočih občasnih dajatev, ki se v skladu z določbo 106. oziroma 143. člena ZIZ vrši brez vsakokratnega upnikovega predloga za izvršbo in posledične izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe (1). Glede na navedeno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je bilo za te zneske dovoljeno zgolj zavarovanje, napačno, posledično pa tudi ni ovire za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, ki ga lahko upnik predlaga do konca izvršilnega postopka (tretji odstavek 34. člena ZIZ). Kljub neprerekani ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je dolžnik tekom postopka poravnal terjatev, glede katere je bila dovoljena (zgolj) izvršba, izvršilni postopek I 1 še ni končan, saj izvršba vseh terjatev po sklepu o izvršbi še ni bila realizirana, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrnitev predloga za nadaljevanje izvršbe na dolžnikovo nepremičnino, pa tudi sicer so bili vsi zavarovani preživninski zneski v času vložitve predloga za nadaljevanje izvršbe že zapadli. Poleg tega so utemeljene tudi pritožbene trditve o nasprotju izpodbijanega sklepa s predhodnimi stališči istega prvostopenjskega sodišča v dveh sklepih o delni ustavitvi izvršbe (list. št. 14 in 17) v zadevi I 1, katere nadaljevanje z novim izvršilnim sredstvom sta upnika predlagala.

Iz navedenih razlogov je bilo pritožbi potrebno ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o predlogu upnikov za nadaljevanje izvršbe v skladu z zgoraj navedenimi razlogi. Pritožbeno sodišče namreč izpodbijane odločitve ni moglo samo spremeniti, saj bi s tem dolžniku odvzelo pravico do ugovora zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.

op. št. 1: Tako tudi VSL sklep IV Cp 5388/2005, VSL sklep III Cp 1806/2000, VSC sklep I Ip 111/2011