Jedro

Pri ugotavljanju materialnega položaja družine se zakonec izjemoma ne šteje kot družinski član v primeru, da zakonec osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino in da je začet postopek za razvezo zakonske zveze. V sporni zadevi je tožnik sicer dokazoval, da v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino, vendar pa tudi, če bi bil izpolnjen omenjeni pogoj, ni izpolnjen naslednji z zakonom določeni pogoj, to pa je, da je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Postopek za razvezo je bil že začet, vendar pa je tožnik umaknil tožbo za razvezo zakonske zveze, zato je bil postopek za razvezo zakonske zveze s sklepom sodišča končan, še preden je tožnik vložil zahtevo za priznanje pravice do denarne socialne pomoči. Ker v času odločanja tožene stranke ni bil začet postopek za razvezo zakonske zveze, ni izpolnjen pogoj, da se tožnikova žena ne bi upoštevala pri ugotavljanju materialnega položaja družine. Zato je pritožbeno sodišče spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke zavrnilo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek na odpravo odločbe št. ... z dne 30. 1. 2014 in odločbe št. ... z dne 29. 11. 2013 v I. in II. točki izreka, zavrne.

II. Stroški tožnika bremenijo proračun Delovnega sodišča v Mariboru.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 30. 1. 2014 in odločbo št. ... z dne 29. 11. 2013 v I. in II. točki izreka ter zadevo vrnilo toženi stranki v nov postopek in odločanje in sicer glede pravice do denarne socialne pomoči in pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Toženi stranki je naložilo, da v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe izda novo odločbo o tožnikovi pravici do denarne socialne pomoči in do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Nadalje je odločilo, da je tožena stranka dolžna za tožnika v 15 dneh povrniti stroške postopka v višini 417,85 EUR na račun Delovnega sodišča v Mariboru, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je materialnopravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da bi tožena stranka tožnika morala upoštevati kot samsko osebo in ne skupaj z njegovo ženo A.A., katere dohodki in premoženje je tožena stranka upoštevala pri ugotavljanju materialnega položaja tožnika glede upravičenosti do denarne socialne pomoči in pravic iz zavarovanja. Sodišče se sklicuje zgolj na dejstvo, da je tožnik v postopku predložil potrdilo Upravne enote ..., iz katerega je razvidno, da tožnik živi v samostojnem gospodinjstvu in da iz njegove izpovedbe izhaja, da že od leta 2009 živi v ločenem gospodinjstvu. Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je potrebno tožnika, ne glede na to, da živi v istem stanovanju s svojo ženo, šteti kot samsko osebo. Relevantno je zgolj dejstvo, da sta bila tožnik in A.A. v času vložitve vloge za dodelitev denarne socialne pomoči dne 4. 11. 2013 zakonca (in sta to še danes). Omenjeno pa pomeni, da je potrebno pri ugotavljanju materialnega položaja v skladu z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami) upoštevati oba, ne glede na tožnikovo prijavo ločenega gospodinjstva. Iz sklepa opr. št. IV P 950/2012 z dne 22. 11. 2012, ki ga je predložil tožnik izhaja, da je tožnik umaknil tožbo na razvezo zakonske zveze in se je postopek s tem v zvezi končal. Tožnik je tako skoraj eno leto pred podajo vloge za denarno socialno pomoč sam prekinil postopek razveze zakonske zveze. Glede na sklicevanja sodišča na sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 6/2014 z dne 24. 3. 2014 pa tožena stranka poudarja, da gre v navedeni zadevi za povsem drugačno stanje, kot pa v sporni zadevi. Nadalje opozarja tudi na nevzdržno situacijo, do katere bi lahko prišlo v primeru, če bi obveljalo stališče sodišča prve stopnje, saj bi lahko vsak zakonec zaradi uveljavljanja pravic iz javnih sredstev na istem naslovu in celo v istem stanovanju ali pa kje drugje prijavil ločeno gospodinjstvo, v posledici česar bi ga morali centri za socialno delo obravnavati kot samsko osebo, kar pa seveda ne bi ustrezalo ne dejanski ne pravni situaciji in bi na področju socialnega varstva omogočalo številne zlorabe uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oz. podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti. Je pa ob pravilno ugotovljenih dejstvih zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 30. 1. 2014, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo CSD ... št. ... z dne 29. 11. 2013. Z omenjeno odločbo je prvostopenjski organ odločil, da sta tožnik in A.A. upravičena do denarne socialne pomoči v višini 10,50 EUR mesečno za čas od 1. 12. 2013 do 31. 5. 2014, nista pa upravičena do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Sta pa upravičena do pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za čas od 1. 12. 2013 do 31. 5. 2014. 6. Tožnik je s tožbo uveljavljal, da se mu prizna pravica do denarne socialne pomoči v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka. Sporno v zadevi pa je vprašanje, ali se tožnika obravnava kot samsko osebo oz. ali se pri ugotavljanju materialnega položaja upošteva tudi njegova žena A.A..

7. Iz dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in potrdila iz gospodinjske evidence št. ... z dne 13. 2. 2014 izhaja, da je tožnik od 21. 9. 2009 sam nosilec gospodinjske skupnosti, v kateri ni drugih članov. Iz sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru št. IV P 950/2012 z dne 22. 11. 2012 pa je razvidno, da je tožnik 21. 11. 2012 umaknil tožbo zaradi razveze zakonske zveze. Sodišče je z navedenim sklepom umik tožbe vzelo na znanje in postopek končalo.

8. Pridobitev pravice do denarne socialne pomoči je urejena v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre, Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami). Pogoje za pridobitev pravic iz javnih sredstev pa določa tudi Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami).

9. V prvem odstavku 9. člena ZSVarPre je določeno, da se v družino po tem zakonu šteje tudi zakonec, kar pomeni, da se glede na navedeno določbo tožnikova žena upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja. Izjemoma se zakonca ne šteje kod družinskega člana v primeru, če so izpolnjeni pogoji določeni v 1. točki 10. člena ZSVarPre. Določeno je namreč, da se ne glede na določbo 9. člena ZSVarPre v družino po navedenem predpisu ne šteje zakonec osebe, ki uvelajvlja pravico do denarne socialne pomoči, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino in če je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Bistveno enako je določeno tudi v 3. točki 11. člena ZUPJS. Glede na navedeno določbo morata biti torej kumulativno izpolnjena oba pogoja, torej, da zakonec osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino ter nadaljnji pogoj, da je začet postopek za razvezo zakonske zveze.

10. V sporni zadevi je tožnik sicer dokazoval, da v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino, vendar pa tudi, če bi bil izpolnjen omenjeni pogoj, pa ni izpolnjen naslednji z zakonom določen pogoj, to pa je, da je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Iz dokumentacije v spisu izhaja, in kar med strankama tudi ni sporno, da je bil postopek za razvezo že začet, vendar pa je tožnik umaknil tožbo za razvezo zakonske zveze in sicer dne 21. 11. 2012. Postopek za razvezo zakonske zveze je bil zato s sklepom sodišča IV P 950/2012 z dne 22. 11. 2012 končan. Postopek je bil končan še preden je tožnik vložil zahtevo za priznanje pravice do denarne socialne pomoči. Ker v času odločanja tožene stranke ni bil začet postopek za razvezo zakonske zveze, to pomeni, da ni izpolnjen pogoj določen v prvem odstavku 10. člena ZSVarPre, niti pogoj določen v 3. točki 11. člena ZUPJS, da se tožnikove žene A.A. ne bi upoštevalo pri ugotavljanju materialnega položaja družine.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tožene stranke ter na podlagi 5. alineje 358. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožbeni zahtevek na odpravo dokončne odločbe tožene stranke z dne 30. 1. 2014 ter prvostopenjske odločbe z dne 29. 11. 2013 v I. in II. točki izreka, zavrnilo.

12. Ker je tožnika v postopku pred sodiščem prve stopnje zastopal pooblaščenec po odločbi opr. št. Bpp 44/2014 z dne 13. 2. 2014, ki jo je izdalo Delovno sodišče v Mariboru, je pritožbeno sodišče odločilo, da stroške zastopanja tožnika, ki so nastali pred sodiščem prve stopnje, bremenijo proračun Delovnega sodišča v Mariboru.