Jedro

Ravnanje drugostopenjskega organa, ki je svoje stališče o zakonitosti izpodbijane odločbe oprl le na enega izmed razlogov, navedenih v obrazložitvi te odločbe (orientacija slemena) in ga dopolnil še z nadaljnjima razlogoma (oblika in dimenzije objekta), ki ju v taki obliki oziroma obsegu ni zaslediti v obrazložitvi izpodbijane odločbe, je po presoji sodišča povsem v skladu z določbo tretjega odstavka 248. člena ZUP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za nestanovanjsko gostinsko stavbo – turistično zidanico kot spremembo namembnosti, legalizacijo neskladne gradnje in dozidavo na zemljiščih parc. št. 418/2 in 418/1 k.o. ... Prvostopenjski organ v obrazložitvi odločbe med drugim navaja, da iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) izhaja, da je tožnik k obstoječemu gospodarskemu poslopju dimenzij 4,99 x 5,03 m dozidal prizidek, tako da objekt zdaj meri 13,70 x 7,15 m z izzidkoma 1,60 x 1,60 m in 1,70 x 2,35 m, da je njegova etažnost klet I, klet II, pritličje in mansarda, ter da je pokrit z dvema dvokapnicama različnih višin slemena. Podrobno povzema potek postopka in spremembe PGD, ki jih je vlagal tožnik, ter navaja razloge, ki bi po vsaki od teh sprememb pripeljali do zavrnitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, s katerimi je tudi sproti seznanjal tožnika. Ob tem navaja, da gre za legalizacijo in dozidavo, ki se obravnavata kot novogradnja in sta glede na določbe prostorskih aktov dovoljeni, prav tako je dovoljena tudi sprememba namembnosti, vendar z določenimi omejitvami.

Kot razloge, iz katerih tudi po zadnji spremembi oziroma dopolnitvi PGD niso izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, prvostopenjski organ navaja, da PGD ni izdelan v skladu s prostorskim aktom. To velja glede dejavnosti, saj stanovanjska in gostinska dejavnost glede na to, da ne gre za kmetijo, nista v skladu z 257. členom Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občina Mirna Peč (v nadaljevanju OPN) in glede vrste objekta, saj turistična zidanica ni eden izmed objektov, določenih v 258. členu OPN. Lega objekta ni v skladu z 259. členom OPN, ker je objekt s slemenom orientiran pravokotno na plastnice in ne vzporedno z njimi, ob tem pa ga ni možno primerjati z drugimi v okolici, saj ne gre za zidanico v enoti urejanja za vinogradniška območja, za katera veljajo prostorsko izvedbeni pogoji, določeni v členih 269 do 279. Vrsta del in gradnje glede na merilo objekta ne ustreza 249. členu, zunanja podoba pa je v nasprotju z 252. členom OPN, saj so že izvedene frčade, ki so možne samo nad vhodom v objekt, poleg tega pa je oporni zid sicer naveden v točki 0.4, „druge značilnosti objekta“, ni pa označen tudi v grafičnem delu. PGD je izdelala oseba, ki med njegovo izdelavo ni izpolnjevala z zakonom predpisanih pogojev za projektanta, saj je kot odgovorna projektantka arhitekture navedena A.A., glede katere upravni organ „razpolaga s podatkom, da ima status pooblaščene arhitektke v mirovanju“.

Poleg tega PGD nima vseh predpisanih sestavin, saj se med vodilno mapo in načrtom arhitekture razlikujejo podatki o velikosti objekta, ni razvidno, kaj je obstoječ objekt, kaj legalizacija, kaj dozidava in kaj sprememba namembnosti, napačno je vpisana klasifikacija, v vodilni mapi niso navedene tehnične smernice, iz grafičnega dela vodilne mape – priključkov na infrastrukturo izhaja, da je greznica predvidena vzhodno od objekta, ni pa razvidno, kaj bo z obstoječo greznico. V načrtu strojnih instalacij ni razvidno, kje bo greznica locirana, mikrolokacija vzhodno od objekta pa je tehnično vprašljiva. Priložen ni bil digitalni del projektne dokumentacije, niti dodatni izvod vodilne mape.

Drugostopenjski upravni organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo in v obrazložitvi navedel, da glede na tožnikove navedbe predmetnega objekta ne obravnava kot enostanovanjsko stavbo, temveč kot nestanovanjsko stavbo oziroma drugo gostinsko stavbo za kratkotrajno nastanitev (CC-SI-1212), oziroma turistično zidanico, kot jo imenuje investitor. Ne glede na to pa je treba pri oblikovanju zunanje podobe objekta upoštevati določbe 252., pri njegovi velikosti in zmogljivosti pa 251. člena OPN. Obravnavani objekt tem določbam ne ustreza, saj je vzdolžne oblike le v smislu prizidka, skupaj z osnovnim poslopjem pa tvori obliko nepravilnega L, pri čemer v južnem delu skupaj s kletjo presega dopustno širino osnovnega tlorisa 10 m. V posledici se podre tudi vzdolžni tloris z izrecno predpisanim razmerjem. Podatki o legi objekta na zemljišču se nanašajo zgolj na prizidek že obstoječega objekta, kar pa ni pravilno, saj prizidek skupaj z obstoječim objektom tvori samostojno gradbeno celoto, torej en objekt, ki ga je treba obravnavati kot novogradnjo, ne pa kot dva samostojna, medsebojno neodvisna objekta. Poleg tega sleme objekta ni orientirano vzporedno s plastnicami, česar ni mogoče upravičiti z obstojem ostalih objektov v bližini, ki imajo smeri slemen pravokotno na plastnice, saj so za odločitev o zahtevi pomembni le podatki predloženega PGD in določbe prostorskega akta.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da se drugostopenjski organ ni izrekel glede vseh pritožbenih navedb, s tem pa je „omajana (...) njegova pravna varnost zaradi nemožnosti uresničitve njegove pravice do gradnje v primeru novega obravnavanja njegove zahteve in v primernem časovnem obdobju“. Razlaga, zakaj je projektirani objekt treba šteti za gostinsko stavbo za kratkotrajno nastanitev (CC-SI-12120), kakršne so na obravnavanem območju dopustne, ker pa je objekt namenjen oddajanju, navidez vsebuje elemente stanovanjske stavbe. Ker je preostali del zemljišča zasajen z vinogradom in sadnim drevjem, je za shranjevanje pridelka in orodja projektirana tudi dodatna klet na JV strani objekta. Projektirana rešitev „se nahaja v celoti na območju HM-SA, zato upravni organ ne more zavrniti zahtevka zgolj na podlagi informativno določenega območja namenske rabe“. Lokacija opornih zidov je razvidna iz projektne dokumentacije, v vodilni mapi je navedeno, kje se nahajajo, res pa niso posebej označeni v grafičnem delu, vendar so iz njega razvidni. Projekt zato v tem pogledu ni pomanjkljiv, poleg tega pa z zahtevo ni posebej zaprosil za gradnjo opornih zidov.

Umestitev stavbe vzporedno s plastnicami ni pravilo, ne le na območju vinogradov, temveč tudi v ureditvenih enotah HM-SA, kar izhaja tudi iz grafičnega dela OPN. Taki ureditvi namreč ne sledijo najmanj objekti na parcelah št. 497, 521, 528 in 657/11, vse k.o. ..., česar toženka ni upoštevala. Odločitev toženke v tem pogledu krši načelo enakosti pred zakonom, saj je bilo za podobne objekte, ki ne ležijo vzporedno s plastnicami, na istem območju očitno izdano gradbeno dovoljenje. OPN ne določa, kakšne vrste morajo biti objekti, ki so umeščeni v prostor vzporedno s plastnicami, niti ne določa, kaj se šteje za kmečko arhitekturo obravnavanega območja oziroma kriterijev za odločitev. S tem upravnim organom dopušča „precej prosto presojo za interpretacijo pojmov“, zato bi morala toženka odločbo v tem delu temeljito obrazložiti z natančno ugotovitvijo dejanskega stanja. Ker pa je odločba v tem pogledu ostala neobrazložena, je prišlo do absolutne bistvene kršitve upravnega postopka. Na predmetnem zemljišču se je v preteklosti že nahajal gospodarski objekt, zgrajen pred letom 1967, ki je orientiran pravokotno na plastnice, tožnik pa ga je dozidal in nadzidal „brez vseh predpisanih dovoljenj“, tako da je projektna rešitev glede na izvedena dela in spremenjeno namembnost obravnavana kot novogradnja gostinskega objekta, zaradi česar je gradnja v skladu z OPN. Za turistične in gostinske objekte namreč ni predpisanih posebnih pogojev za gradnjo, temveč veljajo pogoji kot za stanovanjsko gradnjo (3. točka 251. člena). Ker je klet v celoti vkopana, je osnovni volumen stavbe v predpisanem razmerju stranic, saj ta volumen lahko predstavlja samo zazidana površina objekta (del nad nivojem terena po standardu SIST ISO9836). JV dela objekta zato ni mogoče šteti v osnovni volumen stavbe, saj vkopana klet ne vpliva na ohranitev gradbene strukture v območju.

Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek.

Tožba ni utemeljena.

Po tretjem odstavku 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) organ druge stopnje v primeru, če spozna, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, navede v svoji odločbi pravilne razloge, pritožbo pa zavrne.

Ravnanje drugostopenjskega organa, ki je svoje stališče o zakonitosti izpodbijane odločbe oprl le na enega izmed razlogov, navedenih v obrazložitvi te odločbe (orientacija slemena) in ga dopolnil še z nadaljnjima razlogoma (oblika in dimenzije objekta), ki ju v taki obliki oziroma obsegu ni zaslediti v obrazložitvi izpodbijane odločbe, je po presoji sodišča povsem v skladu z navedeno zakonsko določbo. Če zakon drugostopenjski upravni organ pooblašča, da napačne razloge iz prvostopenjske odločbe nadomesti s pravilnimi v svoji odločbi, to smiselno pomeni, da vsaj nekateri („napačni“) od razlogov, na katere se opira izpodbijana odločba, postanejo brezpredmetni.

Tožnik ima tako na prvi pogled sicer prav, da se drugostopenjski organ v obravnavani zadevi ni opredelil do vrste razlogov v obrazložitvi prvostopenjske odločbe in do pritožbenih navedb v zvezi z njimi. Vendar pa pri tem spregleda, da je drugostopenjski organ izrecno navedel, da že razlogi, ki jih navaja v obrazložitvi svoje odločbe, zadoščajo za odločitev, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. S tem se sicer posredno, vendar povsem nedvoumno opredeljuje do vseh nadaljnjih razlogov v obrazložitvi prvostopenjske odločbe kot brezpredmetnih.

Vsi navedeni razlogi (orientacija objekta, njegova oblika in dimenzije) se nanašajo na neskladnost projekta s prostorskim aktom. Ker je po 1. točki prvega odstavka 66. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) to, da je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom, eden izmed pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, je takšno neskladje že samo po sebi razlog za zavrnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja. Sodišče se zato strinja z toženko, da razlogi, navedeni v obrazložitvi drugostopenjske odločbe (oziroma tudi le eden od njih, kot bo obrazloženo v nadaljevanju), zadoščajo za izdajo zavrnilne odločbe. Glede na povedano se tudi sodišče v nadaljevanju omejuje izključno na preizkus teh razlogov.

Med strankama ni spora o tem, da se lokacija obravnavane gradnje po določbah OPN uvršča med površine, za katere veljajo prostorski izvedbenimi pogoji (PIP) za osamele kmetije in druge osamele objekte (Hmeljčič – SA oziroma HM – SA, prvi odstavek 256. člena OPN). Glede na tožbene navedbe (drugi odstavek na četrti strani tožbe) med strankama ni spora niti o tem, da je predmetni objekt zaradi obsega izvedenih del treba obravnavati kot novogradnjo. Sicer v nasprotju s tožbenimi navedbami pa med strankama ni sporna niti klasifikacija obravnavane gradnje, saj jo toženka v drugostopenjski odločbi obravnava kot „drugo gostinsko stavbo za kratkotrajno nastanitev“ (CC-SI:1212), torej tako, kot zahteva tožnik.

OPN prostorske izvedbene pogoje za osamele kmetije in druge osamele objekte ureja v členih 256. do 260. Pod naslovom „lega objekta na zemljišču“ in podnaslovom „lega objektov v krajini in na parceli (3. točka prvega odstavka 259. člena) določa, da se pri umeščanju stavb v nagnjen teren sleme orientira vzporedno s plastnicami. Ta določba je jasna in nepogojna, tako da ni odprta za kakršnokoli interpretacijo. Poleg tega besedilo OPN ne daje nobene podlage za sklepanje, da bi bila ta določba kakorkoli vezana na oblikovanje objekta oziroma da bi ne veljala za vse objekte v enotah urejanja prostora z oznako SA.

Ta določba torej upravnemu organu ne pušča polja proste presoje, tako da so tožbene navedbe o neobrazloženosti izpodbijane odločbe v tem pogledu neutemeljene. Ker je določba nepogojna in velja za vse objekte v enoti urejanja prostora, torej tudi ne glede na njihovo oblikovanje, je nepravilno ne le tožnikovo stališče, da umestitev objekta v prostor vzporedno s plastnicami ni pravilo, temveč tudi njegovo sklicevanje na nedoločenost pojma kmečke arhitekture obravnavanega območja.

Drugi odstavek 256. člena OPN glede velikosti in oblikovanja zunanje podobe objektov v enoti urejanja prostora SA odkazuje na pogoje za enote urejanja prostora z oznako „V“, torej na 251. člen OPN. Po 1. točki prvega odstavka tega člena mora imeti osnovni volumen stanovanjskega objekta vzdolžen tloris razmerja 1: najmanj 1,5 z najmanjšo dovoljeno širino 9 m, objekti za dopolnilne dejavnosti na kmetiji in poslovne namene pa se po tretjem odstavku istega člena lahko gradijo pod enakimi pogoji kot stanovanjske stavbe, s tem da je največja dovoljena širina tlorisa osnovnega volumna 10m.

Določbe navedenega člena OPN pri tem enačijo „osnovni volumen“ z največjim volumnom in dovoljujejo združevanje več manjših volumnov. Kot je bilo že navedeno, se predmetna gradnja obravnava kot novogradnja, zato se sodišče ne strinja s stališčema drugostopenjskega organa, ki tkim. „prizidku“ očitno odreka vlogo osnovnega volumna kljub temu, da je po dimenzijah največji. Prav tako ne drži, da je objekt glede največje širine osnovnega tlorisa „treba gledati kot celoto“ kljub temu, da iz PGD izhaja, da gre za kombinacijo več volumnov, omejitve dimenzij pa se po OPN nanašajo na posamezne volumne. Vendar pa navedena zmotna uporaba materialnega predpisa ne more vplivati na odločitev v zadevi, saj kot že rečeno, mora biti PGD v skladu z OPN v vseh pogledih, tako da že ugotovitev neskladnosti v enem samem pogledu (torej glede orientacije slemena) zadostuje za izdajo zavrnilne odločbe.

Sodišče je iz navedenih razlogov ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Ker stranke niso predlagale novih dejstev ali dokazov, ki bi jih bilo mogoče upoštevati v upravnem sporu, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.

Kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).