Jedro

Zamudno sodbo P 171/2004 z dne 13. 4. 2004, lahko kot izvršilni naslov potrdi le sodišče, ki jo je izdalo, to je pravdno sodišče in v izvršilnem postopku o izdaji EIN za predmetno zamudno sodbo ni mogoče odločati, saj ni podana stvarna pristojnost.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka: - v odločitvi o zavrnitvi predloga upnika za izdajo evropskega naloga za izvršbo po Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES št. 805/2004) glede zneska glavnice v višini 5.480,82 EUR skupaj s 14,25 % pogodbenimi zamudnimi obrestmi od 20. 3. 2004 dalje do dneva plačila in pravdnih stroškov v višini 451,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe sodišča prve stopnje z dne 13. 7. 2004 dalje do plačila, razveljavi in se vrne v nov postopek; - v odločitvi o zavrnitvi predloga upnika za izdajo evropskega naloga za izvršbo po Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES št. 805/2004) glede odmerjenih izvršilnih stroškov po sklepu o izvršbi I 2936/2004 v višini 46.140,00 SIT (zdaj 67,35 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa o izvršbi dne 17. 11. 2004, za dolžnika S.L., razveljavi in se vrne v nov postopek;

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem delu I. točke izreka in v II. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o pritožbenih stroških upnika se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka predlog upnika z dne 18. 11. 2014, dopolnjen dne 19. 12. 2014, za izdajo evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov v skladu z določbami Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES), št. 805/2004: - glede zneska glavnice v višini 5.480,82 EUR skupaj s 14,25 % pogodbenimi zamudnimi obrestmi od 20. 3. 2004 dalje do dneva plačila in pravdnih stroškov v višini 451,09 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe sodišča prve stopnje z dne 13. 7. 2004 dalje do plačila, zavrnilo; - glede odmerjenih izvršilnih stroškov po sklepu o izvršbi I 2936/2004 v višini 46.140,00 SIT (zdaj 67,35 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa o izvršbi dne 17. 11. 2004 za dolžnika S.L. v celoti zavrnilo, za dolžnika J.L. pa delno zavrnilo, in sicer glede zakonskih zamudnih obresti od že odmerjenih izvršilnih stroškov v višini 46.140,00 SIT (zdaj 67,35 EUR) od izdaje sklepa o izvršbi dne 17. 11. 2004. V II. točki izreka je zavrnilo zahtevek upnika za povračilo stroškov.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnik, zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Ocenjuje, da ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ni mogoče preizkusiti, v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, oziroma so ti razlogi nejasni in med seboj v nasprotju. Sodišče prve stopnje namreč v drugem odstavku obrazložitve jasno navede, da upnik predlaga izdajo evropskega naloga za izvršitev nespornih zahtevkov (v nadaljevanju EIN, kot evropski izvršilni naslov) na podlagi zamudne sodbe Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu P 171/2004 z dne 13. 4. 2014 (pravilno z dne 13. 4. 2004), kot izhaja tudi iz upnikovega predloga za izdajo EIN. Nato pa sodišče v tretjem odstavku obrazložitve sklepa pojasnjuje, da sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi izvršilnega naslova ni mogoče potrditi kot EIN po Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 (v nadaljevanju Uredba). Upniku ni jasno, na podlagi česa je prvostopenjsko sodišče zaključilo, da predlaga izdajo EIN na podlagi sklepa o izvršbi. Upnik je namreč zgolj v potrditev naslovnemu sodišču navedel, da zamudna sodba predstavlja izvršilni naslov v Republiki Sloveniji in da izpolnjuje pogoje za potrditev. V pojasnitev navaja, da tudi sklep o izvršbi predstavlja izvršilni naslov, ki se potrjuje kot EIN. Meni, da sodišče prve stopnje sploh ni obravnavalo upnikovega predloga, da na podlagi citirane zamudne sodbe izda EIN, ampak je odločalo o izdaji EIN na podlagi sklepa o izvršbi, s čimer je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Mnenja je, da je sodišče prve stopnje tudi zmotno uporabilo določbe materialnega prava, to je Uredbe, saj zamudna sodba izpolnjuje vse pogoje, določene v 3. členu Uredbe, da predstavlja izvršilni naslov, ki se potrjuje kot EIN. Izpolnjeni pa so tudi minimalni standardi iz III poglavja Uredbe, pri čemer se sklicuje na 13. člen Uredbe, in sicer na (a) točko prvega odstavka, v skladu s katero je bila z osebno vročitvijo obema dolžnikoma vročena tožba, s tem sta bila seznanjena z vsemi informacijami o zahtevku in o postopkovnih korakih, ki so potrebni za ugovarjanje zahtevku skladno s 16. in 17. členom Uredbe. Na podlagi 7. člena Uredbe pa ocenjuje, da je upravičen, da mu sodišče v EIN potrdi poleg glavnice in zakonitih zamudnih obresti ter pogodbenih obresti tudi že priznane pravdne in izvršilne stroške. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in zavrnilni del sklepa razveljavi ter v celoti ugodi predlogu upnika z dne 20. 11. 2014 za izdajo EIN zoper dolžnika J.L. in S.L. v znesku 5.480,82 EUR skupaj s 14,25 % pogodbenimi zamudnimi obrestmi od 20. 3. 2004 dalje do dneva plačila in pravdne stroške v višini 451,09 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe sodišča prve stopnje z dne 13. 7. 2004 dalje do plačila in že priznane izvršilne stroške v višini 192,54 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa o izvršbi z dne 17. 11. 2014 dalje do plačila. Zahteva povrnitev priglašenih pritožbenih stroškov.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru utemeljenosti pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Upnik je predlagal izdajo EIN za zahtevek iz zamudne sodbe Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu P 171/2004 z dne 13. 4. 2004, hkrati pa tudi za izvršilne stroške, ki izhajajo iz sklepa o izvršbi I 2004/02936 z dne 17. 11. 2004. Pri tem ni izrecno navedel, da predlaga izdajo EIN na podlagi citiranega sklepa o izvršbi. Sodišče prve stopnje je zato v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zmotno povzelo, da upnik predlaga, da se pravnomočni sklep o izvršbi, izdan na podlagi sodbe, potrdi kot izvršilni naslov in v nadaljevanju navedlo razloge, zakaj sklepa o izvršbi ni mogoče potrditi kot EIN, posledično je predlog glede terjatve, ki dejansko izhaja iz zamudne sodbe (delno pa tudi za izvršilne stroške) zavrnilo.

6. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da izpodbijani sklep kljub temu vsebuje zadostne razloge, ki omogočajo njegov preizkus, ob katerem zaključuje, da je sodišče prve stopnje v delu glede zavrnitve predloga za izdajo EIN za oba dolžnika za zahtevek, ki izhaja iz zamudne sodbe Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu P 171/2004 z dne 13. 4. 2004 sprejelo odločitev, za katero po določbah Uredbe ni bilo stvarno pristojno, saj je odločanje o tem v pristojnosti pravdnega, ne pa izvršilnega sodišča (prim. prvi odstavek 42. člena ZIZ).(1)

7. Odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo EIN za izvršilne stroške skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za dolžnika S.L. je preuranjena, saj sodišče ni razjasnilo dejanskih okoliščin, ki so bistvenega pomena za pravilno uporabo materialnega prava.

8. Odločitev o delni zavrnitvi predloga za izdajo EIN za obresti od izvršilnih stroškov za dolžnika J.L. pa temelji na pravilni uporabi relevantnih materialnopravnih določb Uredbe.

9. Upnikov predlog bi sodišče prve stopnje moralo obravnavati kot predlog za potrditev zamudne sodbe kot EIN in v delu izvršilnih stroškov s pripadajočimi zamudnimi obrestmi kot predlog za potrditev sklepa o izvršbi v tem delu kot EIN.

10. V skladu s prvim odstavkom 6. člena Uredbe se sodba o nespornem zahtevku, izdana v državi članici, kadar koli na zahtevo sodišču izvora potrdi kot evropski nalog za izvršbo, ob izpolnjevanju pogojev navedenih v nadaljevanju 1. odstavka 6. člena Uredbe. Pri čemer pa na podlagi šestega odstavka 4. člena Uredbe besedna zveza „sodišče izvora“ pomeni sodišče, na katerem teče postopek v času izpolnitve pogojev iz člena 3(1)(a), (b) ali (c). Navedena določba pa se nanaša na postopek, v katerem je bila izdana sodba oziroma sodna poravnava o nespornem zahtevku.

11. Po obrazloženem je zaključiti, da lahko zamudno sodbo P 171/2004 z dne 13. 4. 2004, kot izvršilni naslov potrdi le sodišče, ki jo je izdalo, to je pravdno sodišče in v izvršilnem postopku o izdaji EIN za predmetno zamudno sodbo ni mogoče odločati, saj ni podana stvarna pristojnost. Sodišče prve stopnje zato o dolžnikovem predlogu za izdajo EIN za zahtevek, ki izhaja iz zamudne sodbe Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu P 171/2004 z dne 13. 4. 2004, to je glede zneska glavnice v višini 5.480,82 EUR skupaj s 14,25 % pogodbenimi zamudnimi obrestmi od 20. 3. 2004 dalje do dneva plačila in pravdnih stroškov v višini 451,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe sodišča prve stopnje z dne 13. 7. 2004 dalje do plačila, sploh ne bi smelo odločati. Četudi je sodišče prve stopnje upnikov predlog napačno razumelo, kot predlog za izdajo EIN v celoti na podlagi sklepa o izvršbi, o izdaji EIN v obsegu glede zahtevka iz zamudne sodbe ni imelo podlage za sprejem materialnopravne odločitve. Zaradi navedenega je sodišče druge stopnje v tem obsegu izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje - izvršilno sodišče se bo glede upnikovega predloga v tem obsegu moralo s sklepom izreči za stvarno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopiti pristojnemu pravdnemu sodišču (prvi odstavek 23. člena ZPP) - pravdnemu oddelku istega sodišča. 12. Sodišče prve stopnje je za dolžnika SL v celoti zavrnilo upnikov predlog za izdajo EIN glede odmerjenih izvršilnih stroškov po sklepu o izvršbi I 2936/2004 v višini 46.140,00 SIT (zdaj 67,35 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa o izvršbi z dne 17. 11. 2004. Svojo odločitev je utemeljilo z razlogi, da se noben način vročanja, ki temelji na pravni fikciji ne more šteti za zadosten za potrditev listine kot EIN, sklep o izvršbi dolžniku pa je bil dolžniku SL vročen s fikcijo vročitve, posledično pa je predlog v tem obsegu zavrnilo. Zaradi pomanjkanja ugotovitev relevantnih okoliščin je sprejeta odločitev v tem delu preuranjena. Res je, da je bil sklep o izvršbi dolžniku SL vročen s fikcijo vročitve, vendar je potrebno ugotoviti obstoj okoliščin za ugotavljanje minimalnih standardov iz III. poglavja Uredbe. Kljub temu, da je bila vročitev opravljena s fikcijo vročitve, je treba ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za pravilno vročitev brez dokazila o dolžnikovem prejemu iz (d) točke prvega odstavka 14. člena Uredbe, ki omogoča, da se vročitev opravi tudi z deponiranjem listine na poštnem uradu ali pri pristojnem javnem organu in oddajo pisnega obvestila o tem deponiranju v poštni nabiralnik dolžnika, če pisno obvestilo jasno označuje naravo listine ali pravni učinek pisnega obvestila kot izvršitev vročitve in začetek teka rokov. Takšna vročitev pa je v skladu z drugim odstavkom 14. člena sprejemljiva le, če je dolžnikov naslov poznan z gotovostjo. Slednje pomeni, da bi sodišče prve stopnje najprej moralo z stopnjo gotovosti ugotoviti, ali je naslov, na katerem je bilo dolžniku SL puščeno obvestilo o sodni pošiljki - sklepu o izvršbi, pravilen, saj je le tako mogoče sklepati, da se je dolžnik dejansko lahko seznanil s prejetim obvestilom. Medtem pa iz podatkov spisa - list. št. 47, izhaja, da ima dolžnik stalni in začasni naslov, zato je za odločitev pomembno, na katerem naslovu je v trenutku vročanja sklepa o izvršbi bival dolžnik S.L.. Če bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo obvestilo puščeno na pravilnem naslovu dolžnika, bi v naslednjem koraku moralo preučiti, ali obvestilo dolžniku o poskusu vročitve sodne pošiljke - sklepa o izvršbi izpolnjuje pogoje iz (d) točke prvega odstavka 14. člena Uredbe. Šele nato bi lahko sprejelo odločitev o potrditvi ali zavrnitvi sklepa o izvršbi v delu izvršilnih stroškov s pripadki za dolžnika SL kot EIN.

13. Odločitev o delni zavrnitvi predloga za izdajo EIN za obresti od izvršilnih stroškov za dolžnika J.L. pa temelji na pravilni uporabi relevantnih materialnopravnih določb Uredbe. Sodno odločbo, v tem primeru sklep o izvršbi, je mogoče v delu, kjer predstavlja izvršilni naslov, to je v delu v katerem je dolžniku naloženo, da v roku 8 dni plača upniku stroške izvršilnega predloga, potrditi kot EIN, medtem ko za opredelitev obrestnega zahtevka od izvršilnih stroškov ne zadošča opredelitev zakonske zamudne obresti. Gre za obresti, ki jih na podlagi določbe 378. člena Obligacijskega zakonika - OZ dolguje dolžnik ob zamudi s plačilom, višina obrestne mere pa je urejena z Zakonom o predpisani obrestni meri zakonskih zamudnih obresti - ZPOMZO-1 in se v skladu z 2. členom navedenega zakona spreminja vsakih šest mesecev, ter se ob začetku šestmesečnega obdobja objavi v Uradnem listu RS. Ker ne gre za obresti, ki bi se v Republiki Sloveniji, kot državi izvora sklepa o izvršbi avtomatično dodale glavnici, ampak jih mora upnik zahtevati, morajo biti v skladu s (c) točko 16. člena Uredbe za potrditev EIN opredeljene z obrestno mero in obdobjem. Na to je sodišče prve stopnje upnika - predlagatelja za izdajo EIN s sklepom z dne 9. 12. 2014 tudi izrecno opozorilo, vendar upnik višine obrestne mere zakonskih zamudnih obresti ni opredelil, zato sklepa o izvršbi v delu obresti od stroškov izvršilnega naslova ni mogoče potrditi kot EIN.

14. Upnik sicer v pritožbi izrecnih razlogov za nasprotovanje stroškovni odločitvi ni podal, po uradnem pritožbenem preizkusu pa sodišče druge stopnje zaključuje, da je odločitev o zavrnitvi zahtevka upnika za povračilo stroškov pravilna. Potrditev sklepa o izvršbi (in zamudne sodbe) kot EIN namreč ni procesno dejanje izvršbe, ki bi bilo za izvršbo potrebno, s tem se ne pospešuje potek predmetnega izvršilnega postopka, kakor tudi ne vpliva na izvensodno poplačilo dolga, zato jih ni mogoče naložiti dolžniku v povrnitev (peti odstavek 38. člena ZIZ).

15. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ delno ugodilo pritožbi upnika in odločilo kot izhaja iz izreka.

16. V posledici delne razveljavitve je odločitev o pritožbenih stroških upnika pridržana za končno odločbo (četrti v zvezi s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Sodišče prve stopnje je upnika pod točko 7 obrazložitve napotilo na vložitev zahtevka pri sodišču, pri katerem je bil izdan izvršilni naslov.