Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če je o zatrjevanem pravnem vprašanju že oblikovana sodna praksa Vrhovnega sodišča, od katere izpodbijana odločitev ne odstopa, ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
1. Zoper pravnomočno sodbo je revident po odvetniku vložil revizijo. Njeno dovoljenost uveljavlja po 2. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.
3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožnikovo (v nadaljevanju revidentovo) tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 23. 10. 2006. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila revidentovo pritožbo zoper sklep Upravne enote Koper z dne 7. 6. 2006, s katerim je prvostopenjski upravni organ v ponovljenem postopku zavrgel revidentovo vlogo z dne 8. 3. 2005 za spremembo podatkov v državljanski knjigi pri vpisu pok. A. A., ker revident ni izkazal pravnega interesa (2. točka prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP).
4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih, med drugim tudi v zadevi Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča in določbo četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se po določbi prvega odstavka 22. člena primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, mora revident v svoji vlogi natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se predlagatelj revizije sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti.
6. V obravnavani zadevi je predmet revizijske presoje pravilnost in zakonitost sodbe sodišča prve stopnje, ki je presojala procesno odločitev prvostopenjskega upravnega organa - sklep o zavrženju vloge za spremembo podatka v državljanski knjigi na podlagi prvega odstavka 129. člena v zvezi z drugim odstavkom 67. člena ZUP.
7. V obravnavani zadevi revident v okviru 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 zatrjuje neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje glede pravnega vprašanja izkazovanja pravnega interesa za uvedbo postopka za spremembo podatka v državljanski knjigi in odsotnost sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega vprašanja. Navaja namreč, da ima že kot dedič pok. A.A., katerega državljanstvo je bilo v državljanski knjigi nezakonito črtano, posledično pa je bilo njegovo premoženje nacionalizirano, pravni interes v obravnavani zadevi ter se pri tem sklicuje na sodbo sodišča prve stopnje U 483/2006-10 z dne 14. 11. 2008, ki jo tudi prilaga.
8. Po presoji Vrhovnega sodišča ne drži revidentova navedba, da o zatrjevanem pravnem vprašanju ni sodne prakse Vrhovnega sodišča. Gre namreč za procesno vprašanje, ki se nanaša na preizkus ene izmed procesnih predpostavk za uvedbo upravnega postopka po 2. točki prvega odstavka 129. člena ZUP, to pa je, ali tožnik v vlogi uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ta določba ZUP pomeni, da bo upravni organ takšno zahtevo zavrgel, če vložnik ne uveljavlja kakšne svoje pravice, temveč uveljavlja tujo pravico, četudi bi o takšni pravici lahko odločal v upravnem postopku na zahtevo aktivno legitimirane stranke (na primer U 514/94-9 z dne 9. 5. 1996).
9. Vrhovno sodišče pa je tudi že odločilo, da je državljanstvo (katerega ugotovitev v obravnavani zadevi smiselno zahteva revident) osebni podatek in da ima stvarno legitimacijo za vložitev zahteve za ugotovitev državljanstva po 29. členu ZDRS le oseba, na katero se ugotovitev nanaša, in organ, ki vodi postopek v zvezi z uveljavljanjem pravice posameznika. Pojasnilo je, da tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov – ZVOP posamezniku ne daje položaja uporabnika osebnih podatkov svojega prednika, kar pomeni, da lahko potomec iz uradnih evidenc pridobiva (ne pa spreminja) osebne podatke o drugi osebi le, če ima njeno pisno privolitev ali če mu zakon daje pravico pridobivanja takšnih osebnih podatkov. Poudarilo je, da daje le Zakon o denacionalizaciji - ZDen, v povezavi z denacionalizacijskim postopkom, pravno upravičenje v zvezi z ugotavljanjem državljanstva za drugo osebo, to je pravnega prednika (I Up 579/2000 z dne 18. 9. 2002).
10. Ker je po presoji Vrhovnega sodišča o zatrjevanem pravnem vprašanju že oblikovana sodna praksa Vrhovnega sodišča, od katere izpodbijana odločitev ne odstopa, revident ni izkazal izpolnitve pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 11. Glede na to, da revident ni izkazal izpolnitve zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 12. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi določb prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.