Jedro

V prvem odstavku 62. člena KZ-1 je določeno, da se sme pogojna obsodba preklicati v preizkusni dobi. Določeno je splošno pravilo o roku za preklic pogojne obsodbe in to pravilo se uporabi tudi, kadar sodišče prekliče pogojno obsodbo zaradi prej storjenega kaznivega dejanja. Če sodišče odloči, da pogojne obsodbe ne bo preklicalo, lahko to odločitev sprejme le v času, ko še teče preizkusna doba za prej storjeno kaznivo dejanje.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba spremeni v odločbi o kazenski sankciji tako, da se v izrečeni pogojni obsodbi odločba o določeni enotni kazni pet mesecev in dvajset dni zapora ob upoštevanju kazni en mesec zapora, določene v pogoji obsodbi, izrečeni obsojencu s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani VI K 8074/2015 z dne 6. 3. 2015, razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sodbo opr. št. I K 15802/2016 z dne 5. 1. 2017 obsojenega R. S. spoznalo za krivega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri je po prvem odstavku 122. člena KZ-1 določilo kazen pet mesecev zapora. Na podlagi določbe četrtega odstavka 59. člena KZ-1 je obsojencu, upoštevaje določeno kazen en mesec zapora, za kaznivo dejanje tatvine po drugem in prvem odstavku 204. člena KZ-1 v pogojni obsodbi, izrečeni s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. VI K 8074/2015 z dne 6. 3. 2015, ki je postala pravnomočna dne 5. 5. 2015, s preizkusno dobo dveh let, in določene kazni petih mesecev zapora, na podlagi določbe 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 določilo enotno kazen pet mesecev zapora s preizkusno dobo v trajanju dveh let. Oškodovanko S. V. je s premoženjskopravnim zahtevkom na podlagi določbe drugega odstavka 105. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) napotilo na pravdo. Po določbi četrtega odstavka 95. člena ZKP je obsojenca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter po določbi prvega odstavka 95. člena ZKP odločilo, da je obsojenec dolžan plačati potrebne izdatke oškodovanke. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo VII Kp 15802/2016 z dne 19. 12. 2017 ugodilo pritožbi okrožne državne tožilke in sodbo sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako, da je obsojencu določeno enotno kazen v pogojni obsodbi zvišalo na pet mesecev in dvajset dni zapora. V nespremenjenih delih pa je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Zoper pravnomočno sodbo je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona po 1. točki prvega odstavka 420. člena ZKP na način iz 5. točke 372. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 62. člena KZ-1. Vrhovnemu sodišču je predlagal, naj zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi ter izpodbijano pravnomočno sodbo spremeni tako, da ne upošteva določene kazni enega meseca zapora po sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VI K 8074/2015 z dne 6. 3. 2015, ki je postala pravnomočna dne 5. 5. 2015, ampak izreče le pogojno obsodbo, v kateri določi kazen in preizkusno dobo za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1. 3. Obsojeni R. S. je storil kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1 dne 7. 12. 2014, preden mu je bila izrečena pogojna obsodba s sodbo Okrajnega sodišča VI K 8074/2015. V prvem odstavku 62. člena KZ-1 je določeno, da se sme pogojna obsodba preklicati v preizkusni dobi. Določeno je splošno pravilo o roku za preklic pogojne obsodbe in to pravilo se uporabi tudi, kadar sodišče prekliče pogojno obsodbo zaradi prej storjenega kaznivega dejanja. Če sodišče odloči, da pogojne obsodbe ne bo preklicalo, lahko to odločitev sprejme le v času, ko še teče preizkusna doba za prej storjeno kaznivo dejanje, kar poudarja v zahtevi za varstvo zakonitosti državni tožilec. Preizkusna doba po sodbi Okrajnega sodišča VI K 8074/2015 z dne 6. 3. 2015 je potekla dne 5. 5. 2017. Sodišče prve stopnje je v sodbi z dne 5. 1. 2017 odločilo, da ne prekliče pogojne obsodbe za prej storjeno kaznivo dejanje v času trajanja preizkusne dobe. Sodišče druge stopnje pa je odločalo že po preteku preizkusne dobe po prejšnji sodbi, saj je odločilo 19. 12. 2017. Višje sodišče je tako obsojencu zvišalo enotno določeno kazen zapora v okviru pogojne obsodbe že po preteku roka, ki omogoča odločanje ali o preklicu pogojne obsodbe ali pa o tem, da se pogojna obsodba za prej storjeno kaznivo dejanje ne prekliče. Zato Vrhovno sodišče sprejema stališče državnega tožilca, da sodišče druge stopnje ne bi smelo upoštevati že izrečene pogojne obsodbe ter določene enotne kazni zvišati, ker je preizkusna doba že potekla.

4. Vrhovno sodišče je po navedenem ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovnega državnega tožilca, saj je bila s sodbo višjega sodišča prekršena določba prvega odstavka 62. člena KZ-1 in s tem prekoračena pravica, ki jo ima sodišče po zakonu pri določitvi enotne kazni ter upoštevanju prejšnje pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja. Zaradi ugotovljene kršitve kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP, je Vrhovno sodišče izpodbijano pravnomočno sodbo spremenilo v določbi o kazenski sankciji tako, da je odločilo, da se odločba o določeni enotni kazni petih mesecev in dvajsetih dni zapora ob upoštevanju določene kazni po sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VI K 8074/2015 z dne 6. 3. 2015, ki je postala pravnomočna dne 5. 5. 2015, razveljavi. To pomeni, da je obsojenemu R. S. za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe izrečena le pogojna obsodba, v kateri je določena kazen dveh mesecev zapora s preizkusno dobo v trajanju dveh let.