Jedro

Tožnikov program se ni sofinanciral, ker naj bi bil glede na razpis preozko sestavljen. V čem se program tožnika ne ujema z vsebinami, ki so zahtevane v razpisu, pa tožena stranka pojasni zgolj s ponavljanjem vsebine razpisa in predstavitve nekaj posameznih sklopov aktivnosti iz programa tožnika. Kolikor tožena stranka ocenjuje, da program nima vsebin, ki so zahtevane v razpisu, bi morala svoje razloge podrobneje navesti in pojasniti, vendar v obravnavanem primeru niti prvostopni organ, niti tožena stranka tega nista storila in zato izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.

Izrek

1. Tožbi se ugodi in se sklep Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ... z dne 22. 5. 2007, v točki II. .... odpravi ter zadeva v tem obsegu vrne prvostopnemu organu v ponoven postopek.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 350 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

: Tožena stranka je zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep prvostopnega organa št. ... z dne 22. 5. 2007, s katerim je ministrica za delo, družino in socialne zadeve na podlagi 224. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 13/06), v postopku izvedbe javnega razpisa za sofinanciranje programov v podporo družini v letu 2007 (Uradni list RS, št. 26/2006), odločila, da se program pod zap. št. ... tožnika - A.A. ne financira, ker je glede na razpis preozko zastavljen program (samo problemi homoseksualnosti). Tožena stranka se z navedeno odločitvijo prvostopnega organa strinja kot pravilno in navaja, da ima razpis za razliko od razpisa v letu 2005, v okviru katerega je navedeni program bil sofinanciran, minimalno zahtevane vsebine programov za osebnostno rast otrok in mladostnikov, torej je širina programa nedvomno opredeljena. Program mora vsebovati naslednje vsebine: razvijanje pozitivne samopodobe, prepoznavanje svojih sposobnosti, sprejemanje odgovornosti za doseganje svojih ciljev, pozitivno delovanje - zase in v širšem smislu, humanizacija odnosov med spoloma, vzgoja za družino, vzgoja za nenasilje. V nadaljevanju tožena stranka navaja, da iz podrobnejših navedb v prijavi tožnika ni razvidno, da bi njegov program imel vse vsebine, zahtevane v razpisu. Pri tem navaja posamezne sklope aktivnosti, ki jih je tožnik predstavil v podrobnejši predstavitvi programa: 1.svetovalnica za pomoč v stiski mladim gejem, lezbijkam, biseksualcem, transeksualcem, njihovim družinam, staršem, sorodnikom in prijateljem; skupina za vrstniško samopomoč v varnem okolju; skupina za starše; spletna stran za samopomoč; tabori; delavnice učenja človekovih pravic.

Tožnik v tožbi navaja, da v javnem razpisu ni nikjer zaslediti, da homoseksualnost kot takšna predstavlja preozko vsebino programov za osebnostno rast otrok in mladostnikov. V nadaljevanju se sklicuje na razpisne pogoje in vsebine, ki jih morajo prijavljeni programi vsebovati glede na javni razpis, kot so razvijanje pozitivne samopodobe, prepoznavanje svojih sposobnosti, sprejemanje odgovornosti za doseganje svojih ciljev, pozitivno delovanje in v širšem smislu, humanizacija odnosov med spoloma, vzgoja za družino, vzgoja za nenasilje, ter navaja, da program, ki ga je tožnik prijavil, navedene vsebine nesporno vsebuje. V nadaljevanju ugotavlja, da izpolnjuje vse razpisne pogoje, in sicer, da morajo programi trajati najmanj 30 ur, da program razvija pozitivno samopodobo, prepoznavanje svojih sposobnosti, sprejemanje odgovornosti za doseganje svojih ciljev, pozitivno delovanje, humanizacija odnosov med spoloma, vzgoja za družino, vzgoja za nenasilje, skupine morajo biti oblikovane iz vseh otrok in ne samo iz ogroženih skupin. Toženi stranki očita, da je nezadostno utemeljila svojo odločitev, da je program preozko sestavljen. Pri pregledu prijave tožnika na javni razpis je ugotoviti, da so cilji programa jasni in so širši, kot je sama problematika homoseksualnosti. Prav tako so metode dela transparentne in predvidena je ciljna skupina, ki zajema mladostnike, homoseksualce, starše le-teh, ter vse otroke in mladostnike po osnovnih in srednjih šolah ter fakultetah, ter po ostalih izobraževalnih ustanovah. Očitek tožene stranke, da je program tožnika preozko zastavljen, je zato po mnenju tožnika neutemeljen, toženi stranki pa očita diskriminatorno odločitev, ki je tudi v nasprotju s 14. in 22. členom Ustave RS. Sodišču predlaga, da po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi in odpravi sklepa tožene stranke oz. podrejeno, da zadevo vrne v ponovno odločanje in toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka je dostavila upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za vprašanje ali tožnikov program izpolnjuje pogoje Javnega razpisa za sofinanciranje programov v podporo družini v letu 2007 (Uradni list RS, št. 16/2006, dalje razpis), na katerega se je odzvalo 409 vlagateljev, na katerem je na podlagi meril za izbor in razdelitev sredstev komisija predlagala sofinanciranje 152 programov, katerih skupna dodeljena sredstva po merilih iz razpisa naj bi znašala 636.442,77 eurov, ki pa glede na višino razpisanih sredstev ne zadošča, zato so bila predlagana sredstva vsem prijaviteljem znižana za 53,46%. Tožnikov program (pod zap. št. ...) se po sklepu prvostopnega organa ni sofinanciral, ker naj bi bil glede na razpis preozko sestavljen (samo problemi homoseksualnosti). Po mnenju tožene stranke tudi iz podrobnejših navedb v prijavi ni razvidno, da bi program tožnika imel vse vsebine zahtevane v razpisu. V čem se program tožnika ne ujema z vsebinami, ki so zahtevane v razpisu, pa tožena stranka pojasni zgolj s ponavljanjem vsebine razpisa in predstavitve nekaj posameznih sklopov aktivnosti iz programa tožnika. Takšnemu njenemu stališču pa sodišče ne more pritrditi. Iz upravnih spisov je razvidno, da se je tožnik prijavil v program za osebnostno rast otrok in mladostnikov (točka II.2. razpisa), kjer je razvidno, katere vsebine morajo tovrstni programi vsebovati. Skopo obrazložitev prvostopnega organa ne popravi niti tožena stranka, saj iz njene obrazložitve ni razvidno, v čem vidi preozko zastavljenost prijavljenega programa. Sodišče se strinja s tožnikom, da iz predloženega programa tožnika ni razvidno, da obravnava zgolj probleme homoseksualnosti, zato se sodišče ne strinja z razlogi tožene stranke oz. prvostopnega organa, da tožnikov program nima vseh vsebin, ki so zahtevane v razpisu. Kolikor tožena stranka to ocenjuje, bi morala svoje razloge podrobneje navesti in pojasniti, vendar v obravnavanem primeru niti prvostopni organ, niti tožena stranka tega nista storila in zato izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita, jo je sodišče na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena odpravilo in zadevo v delu, ki se nanaša na tožnika, vrnilo v ponovni postopek in odločanje skladno s 4. in 5. odstavkom istega člena.

Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi 2. alinee 2. odstavka 59. člena ZUS-1. Po določbi 25. člena ZUS-1 je tožeča stranka v primeru uspeha v upravnem sporu upravičena do povrnitve stroškov postopka. Te je sodišče odmerilo na podlagi Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, v nadaljevanju Pravilnik). Po določbi 2. odstavka 3. člena Pravilnika pripada tožniku za zastopanje po odvetniku povrnitev stroškov v višini 350 EUR, kadar sodišče ne opravi glavne obravnave, temveč odloča na nejavni seji. S tem je izrek o stroških utemeljen.